Že od konca 19. stoletja začetek maja zaznamuje mednarodni praznik delavstva. In to v ogromno državah praktično po vsem svetu. Zakaj? Leta 1886 v začetku maja so bile v ameriškem Chicagu krvave demonstracije, ko so delavci postavili zahteve po osemurnem delavniku in političnih pravicah, a jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v velike proslave, ki imajo še drugo pomembno vlogo: so oblika delavskega boja. Čeprav je bil protest leta 1886 v ZDA (poznan tudi pod imenom haymarketski izgred), pa so prav Združene države ena redkih držav – skupaj s sosednjo Kanado – ki praznika delavstva ne praznujejo na ta dan, pač pa prvi ponedeljek v septembru.
Krvavega spopada, v katerem je ob koncu 19. stoletja ob eksploziji bombe umrlo osem policistov, čete policije pa so na to odgovorile s streljanjem, se ljudje spominjajo z različnimi rituali. Eden izmed takih je kurjenje kresov, kar je tradicionalna značilnost tudi v Sloveniji. Čeprav večjih tudi letos zaradi pandemije ne bo, pa je kresovanje na predpraznični večer (30. aprila) ena izmed močno zakoreninjenih tradicij pri slovenskem praznovanju tega praznika.
Včasih ni šlo brez budnice
Prvi maj je sicer naziv uradnega praznika dobil v 20. stoletju, najprej v Sovjetski zvezi, datum pa je izbrala Druga internacionala na srečanju v Parizu. Na slovenskih tleh je postal državni praznik in dela prost dan šele po drugi svetovni vojni, leta 1948, prvič pa naj bi ga v Ljubljani uradno praznovali že leta 1941 pod nacistično nemško oblastjo. V socialističnih časih je imel, kljub temu da se tradicija ohranja še danes, vendarle precej večjo težo kot v samostojni Sloveniji. Med značilnostmi, ki takrat niso smele manjkati, ponekod pa so zelo priljubljene še danes, je bilo zgodnje jutranje bujenje z delavskimi godbami na pihala – predvsem v večjih industrijskih mestih in obratih. Čez dan je bilo vse z znamenju rdeče barve, zastav in mlajev, vrstili so se kulturne prireditve in sprevodi, zvečer ni šlo brez dobre hrane in družabnih dogodkov. Ne smemo pozabiti niti na rdeče nageljne in izkazovanje statusa (z najlepšimi oblačili), vse to pa smo v našem prostoru v veliki večini povzeli po Sovjetski zvezi, a v osnovi praznika je šlo še vedno za solidarnost med delavci in za njihov boj za pravice. Mimogrede, v Sloveniji je prvi maj tudi datum, ko se je naša država leta 2004 pridružila Evropski uniji. Letos bomo tako praznovali že sedemnajsto obletnico tega dogodka.
Kres simbol prvega maja postal kasneje
Kot že omenjeno, prvomajske praznike marsikdo asociativno povezuje s kresom. Pri tem gre za nadzorovani zunanji ogenj, ki ga zakurimo iz drv, vej ali butar. Po tradiciji so ga nekoč kurili na dan kresne noči (23. junija), torej ob poletnem solsticiju, vse skupaj pa je bilo povezano s številnimi ljudskimi šegami in navadami – primera takih sta, da naj bi na ta večer ljudje razumeli govorjenje živali in da naj bi nekatere rastline dobile posebno noč. V osnovi gre pri kresovanju sicer za pogansko izročilo, ljudje so prižigali kresove, da bi pomagali soncu sijati z vso njegovo močjo. Kurjenje takšnega ognja je na našem območju težo še pridobilo v časih turških vpadov, ko so z njim opozarjali na nevarnost. Kasneje so s kresovi delavci pred prvim majem začeli opozarjati na svoje pravice, kar se je močno prijelo, dandanes pa so to predvsem veliki družabni dogodki. Na Vipavskem še danes velja legenda, da naj bi starejši možje po iskrah ugibali, kakšna bo letina (če so bile te visoke in goste, bo letina dobra). Ponekod so obiskovalci domov celo odnesli nekaj pepela, saj naj bi bil ta blagoslovljen. Sicer pa je pri nas najbolj znano kresovanje, ki je tudi največje, na ljubljanskem Rožniku, pripravijo pa ga tudi praktično v vseh večjih in manjših slovenskih krajih. Ob tem je zelo priljubljena spremljevalna gostinska ponudba, a je celotno praznovanje letos zaradi koronavirusa precej okrnjeno. Ponekod so ob kresovanju pripravljali celo ognjemet, a tudi tega zaradi zdravstvenih razmer letos ne bomo videli.
Danes do praznikov drugačen odnos
Kot smo že opisali, se je dojemanje takšnega praznika v zadnjem času precej spremenilo. Ker je v Sloveniji poleg prvega maja prost tudi drugi dan petega meseca, le štiri dni prej pa imamo še en dela prosti dan (dan upora proti okupatorju), je to idealno obdobje za pomladne počitnice in dopust. Šolarji osnovnih in srednjih šol teden dni nimajo pouka, veliko staršev pa si vzame nekaj prostih dni za najrazličnejše izlete. Po ljudskem izročilu se začne še prvi topli mesec v letu (ki v imenu nima črke r), tako da je to pravzaprav že uvod v poletje, saj pomlad na polno zacveti, temperature se zvišajo, dnevi so vse daljši, vse večje je tudi število sončnih ur. Mnoge družine ta čas izkoristijo za potovanje v bližnje in daljne kraje, tako pri nas kot v sosednjih državah se odpirajo namestitve v kampih, temperature in vreme pa so večinoma že primerni za najrazličnejše aktivnosti v naravi. Ena takšnih tradicij, ki je postala zelo priljubljena, je peka na žaru. Mnogi si prvi maj težko predstavljajo brez porcije čevapčičev v dobri družbi.
Dejstvo je, da dandanes, ko imajo delavci in zaposleni več pravic kot v 19. stoletju, ta praznik nima več takšnega simbolnega pomena kot nekoč. Postal je le še eden od dela prostih dni, ko nas ob pogledu na koledar zanima predvsem, ali bosta prvi in drugi maj med tednom ali za vikend. Zaradi porasta turizma v zadnjih letih je vse skupaj postalo tudi odličen tržni produkt. Vse več ljudi je za prvomajske počitnice vsaj za nekaj dni odšlo nekam na krajši oddih, a je tudi to lani nekoliko ustavila korona. Zagotovo pa se bo v naslednjih letih, ob izboljšanju epidemičnih razmer, to vrnilo v ustaljene tirnice. Gre namreč tudi za čas, ko se na veliko začenjajo vzpostavljati letalske in ladijske povezave v toplejše kraje (Grčija, španski in portugalski otoki ipd.), kar izkoristijo različne potovalne agencije. Slovenci pa smo nasploh v tem obdobju zelo pogosti obiskovalci hrvaške obale.
Čeprav je zaradi pandemije že drugo leto obdobje prvomajskih praznikov drugačno, pa naj zato ne bo nič slabše. Izkoristite toplejše in sončne dni v naravi, podajte se na izlet (seveda po veljavnih omejitvah), več časa preživite z družino in se igrajte kakšne družabne igre. Pripravite si odličen obrok na žaru in čas preživite v družbi svojih najbližjih; če stik z njimi presega trenutne odloke, se slišite z njimi prek videopovezave. Potrudite se prve majske dni izkoristiti čim bolje, kljub temu da sta prvi in drugi maj tokrat ob koncu tedna.
