»Crohnova bolezen poteka v zagonih in lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi, od ust do zadnjika. Bolniki imajo večinoma netipične bolečine v trebuhu, lahko jih spremljajo motnje v odvajanju blata, pogosto so utrujeni, hujšajo in so slabokrvni. Od 20 do 40% bolnikov ima poleg črevesja prizadet še drug organski sistem: sklepe, kožo, oči, jetra, ledvice, pljuča, srce,« je opisala gastroenterologinja dr. Nataša Smrekar s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.

Breme bolezni je za bolnika veliko in je odvisno tudi od teže bolezni. Pri približno petini bolnikov bolezen poteka v težki obliki. »Ti morajo svoje življenje zelo prilagoditi bolezni. Ko zboliš, se niti ne zavedaš, kaj vse taka bolezen prinaša – to je mogoče dobro, ker če bi se že na začetku spoprijel s celotnim bremenom, bi verjetno kar obupal. Ko pa se prilagodiš bolezni, ki jo počasi spoznavaš, si lažje urediš življenje,« je dejal Dušan Baraga, družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Cerknica, v Društvu za KVČB pa podpredsednik in strokovni vodja za odrasle osebe s KVČB, ki se že dolgo tudi sam spopada s KVČB.

Če bolnik pride pravi čas k specialistu, ima zelo dobre možnosti za potek Crohnove bolezni v obvladljivi obliki. Pravo breme bolezni pa so zapleti, posebno zapletene perianalne fistule, ki močno poslabšajo kakovost življenja. Do pred kratkim zanje ni bilo učinkovitega zdravljenja, od lani pa je v Sloveniji na voljo nov način kirurškega zdravljenja z matičnimi celicami. »Prednost zdravljenja zapletenih perianalnih fistul z matičnimi celicami pred drugimi metodami je dejstvo, da ta metoda posega v sam vzrok nastanka bolezni, torej moten imunsko-vnetni proces v steni danke. Poleg tega ta metoda pomeni minimalno nevarnost za povzročitev okvare mišične zapiralke, ki bolniku lahko povzroči inkontinenco za blato oz. fekalno inkontinenco. S kirurškim posegom z notranje strani prišijemo ustje fistule, nato pa vzdolž fistule apliciramo suspenzijo matičnih celic. To je tehnično zelo elegantna metoda tako za kirurga kot tudi za bolnika,« je dejal abdominalni kirurg doc. dr. Gregor Norčič s kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. »Zdravljenje z matičnimi celicami lahko omogoči popolno zacelitev fistule. V takem primeru bolnik po posegu nima več težav in zelo se mu izboljša kvaliteta življenja,« je poudarila dr. Nataša Smrekar.