»V zadnjem letu se obnašamo, kot da bi bili v kirurški dvorani, in ti ukrepi so učinkoviti tudi proti prenosu virusa gripe, zato se z njo ne zdaj srečujemo. A izginotja virusa gripe ne moremo pričakovati, ker nima zgolj človeškega, ampak tudi živalskega gostitelja. Zato virus v naravi še vedno kroži,« je dejala infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Letošnja sezona gripe je izjemna, gripe v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili. Porast akutnih respiratornih infektov smo običajno zabeležili v poznih jesenskih mesecih, vrh pa januarja in februarja, kar sovpada s povečano intenziteto gripe. Letos smo porast teh okužb zaznali šele v marcu, ko so se odprli vrtci in šole. Izrazitega vrha pa zaradi odsotnosti gripe nismo zaznali,« je dejal specialist javnega zdravja asist. Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Prihodnja sezona gripe bo lahko hujša, kot smo navajeni

Kaj torej lahko pričakujemo v naslednji sezoni gripe? »Pomemben faktor bodo ukrepi za omejevanje širjenja covida – če se jih ne bomo tako striktno držali, bo prihodnja sezona gripe lahko hujša, kot smo navajeni. Zaradi letošnje odsotnosti gripe bo namreč večji delež populacije bolj dovzeten za virus gripe, posebno otroci,« je opozoril asist. Simonović, ki pričakuje, da bo verjetno vsako leto potrebno jesensko cepljenje proti obema virusoma. A boji se, da bo letošnja odsotnost gripe spodbudila lažni občutek, da se proti gripi ni potrebno zaščititi, ker je ni. »Potrebovali bomo kar nekaj komunikacijskih naporov in ozaveščanja prebivalstva, da bo zaščita tako proti covidu kot proti gripi izjemno pomembna in da je najbolje, da se zaščitimo proti obema.«

»Če imamo odrasli vsako leto od 5 do 10-odstotno možnost, da dobimo gripo, je pri otrocih to tveganje od 20 do 30-odstotno. Torej bo vsak otrok v povprečju vsako tretjo sezono zbolel za gripo,« je povedal pediater Denis Baš, vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana. Gripa in virusne bolezni nasploh posebno ogrožajo starejše, ki so z leti vse bolj krhki. »Dodaten problem je multimorbidnost, ki je prisotna med dvema tretjinama starejših. V času gripe je večja incidenca infarktov in srčnih kapi. Srčno-žilna obolenja petkrat povečajo tveganje za smrt, gripa dvanajstkrat, oboje skupaj pa kar 20-krat. Poleg tega so starejši bolj ogroženi za resnejši potek bolezni, slabši funkcionalni izid in slabše okrevanje,« je dejal internist Gregor Veninšek, vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana.

Zato so vsi predavatelji odločno poudarili pomen vsakoletnega cepljenja proti gripi, posebno za ranljive skupine, ki jih gripa resneje ogroža.

Lani jeseni smo v Sloveniji porabili vseh dobavljenih 270.000 odmerkov cepiva proti gripi. »Delež cepljenih proti gripi v sezoni 2020/2021 se je zvišal predvsem zaradi dejstva, da je bilo cepljenje brezplačno. Jeseni se je veliko stanovalcev cepilo proti gripi, ker nismo vedeli, ali se bosta oba virusa pojavila hkrati. Velik delež oskrbovancev se je cepil zato, ker je bilo cepivo brezplačno,« je dejala družinska zdravnica Alenka Ponikvar, ki dela v ambulanti v Domu starejših občanov Taber in v ambulanti ZD Kranj v Domu starejših občanov Preddvor. »Vsako leto v jesenskem času vlagamo veliko energije v obveščanje ljudi o pomenu cepljenja proti gripi. Poleg vseh drugih težav, ki jih obravnavamo, je nujno, da se spomnimo še na to. Posebno pri starejših in kroničnih bolnikih si tako gradimo zaupanje,« pravi Alenka Ponikvar.