Januarja je ta prostor izginil tudi s slovenskega zemljevida. A le za kratek čas. Prostovoljci Ambasade Rog, ki že od leta 2015 podpirajo boj za pravice beguncev v naši družbi, so dva meseca po prisilni izselitvi s Trubarjeve ulice našli nove prostore v središču Ljubljane. Tam so begunci, ki so del skupnosti, dokončali svojo prvo knjigo, ki so jo izdali sredi aprila: Tukaj smo.
Knjige ali prvega begunskega glasila v Sloveniji, kot ji pravi Zana Fabjan Blažič, so se domislili begunci sami. »V medijih ves čas beremo in poslušamo o beguncih kot številkah, valovih, statistikah. Ves čas govorijo o nas, kaj pa z nami? Bom kar jaz povedal, ker sem begunec,« opiše njihovo odločitev za nastanek knjige. Sami so pisali, zbirali zgodbe, prevajali in fotografirali, slovensko govoreči člani Ambasade Rog pa so sodelovali z oblikovanjem in tiskom.
Na 250 straneh v 30 osebnih zgodbah pripovedujejo na primer, s kakšnimi problemi se srečujejo na delovnih mestih, kako težko najdejo stanovanja, in zakaj je pri nas tako težko postati polnomočen član družbe. »Država govori o integraciji, v banki pa mu nočejo odpreti bančnega računa. Kako naj ima službo?«
Zgodbe iz sive cone
Najbolj pretresljive so zgodbe, ki so jih prejeli iz Centra za tujce pri Postojni, sive cone, ki je po pripovedovanjih beguncev hujša od zapora. »Nastanjeni so v kontejnerjih, ki jim država reče bivalne hiške, za žico, kot v kletki. Tam so med drugim zaprti ljudje, ki so prišli iz Bosne in pri nas zaprosili za azil. Nikomur ni jasno, zakaj niso v azilnem domu,« pravi Zana Fabjan Blažič. »Zaprti pa so tudi zavrnjeni prosilci za azil. Če jih država v šestih mesecih ne deportira, jih mora izpustiti. Ostati morajo v Sloveniji, vendar nimajo pravice do dela, namestitve, socialne podpore ali kakršne koli finančne pomoči. Včasih traja nekaj let, preden si uspejo urediti papirje.«
Pravi, da država potihoma upa, da se bodo v tem času utrudili in pobegnili drugam, kar se ponavadi tudi zgodi. Zaplete se, kadar si pri nas spletejo vezi, se navežejo in želijo ostati. Aktivistke in aktivisti Ambasade Rog jim takrat plačujejo najemnino, hrano in priskrbijo vse od pravne do psihološke pomoči. Težava pa ostaja zaposlitev. »Eden od beguncev, s katerim se ukvarjamo že več let, je v Sloveniji dobil že več ponudb za zaposlitev za nedoločen čas. Je namreč fantastičen kuhar. Če bi hotel dobiti delovno dovoljenje, bi se moral vrniti v svojo državo, da si uredi potrebno dokumentacijo, tega pa si večina beguncev ne upa.«
Zana Fabjan Blažič pravi, da bi lahko položaj teh beguncev rešili z amnestijo. »Država bi vsem nedokumentiranim ljudem podelila dovoljenje za delo. Vem, da zveni noro, a v tujini ni to nič nenavadnega. Lani sta to na primer naredili Portugalska in Italija, saj sta razumeli, da je to dobro zanje in za družbo. Na ta način dobijo dostop do zdravstva, do delovnih mest. Pri nas za kaj takšnega žal nimamo prave politične klime.«
Z Delavsko svetovalnico do Združenih narodov
Aktivisti Ambasade Rog so v preteklih mesecih v sodelovanju z Delavsko svetovalnico napisali obsežno poročilo o protizakonitem ravnanju slovenske policije, ki po informacijah s terena sodeluje pri vzpostavitvi režima sistematičnega verižnega vračanja in mučenja prebežnikov na balkanski poti. Raziskavo jim je omogočil program Active Citizens Fund, ki ga financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Poročilo so poslali Odboru Združenih narodov proti mučenju, da bi sprožili poizvedbeni postopek in preverili ravnanje državnih organov.
»V poročilo smo vključili pričevanja beguncev, ki skušajo v Slovenijo vstopiti prek Hrvaške. Na meji jih pretepejo, jim ukradejo denar, razbijejo telefone in vrnejo v taborišča v BiH, kjer živijo v nehumanih razmerah, ali pa so prepuščeni ulici, zato poskušajo znova in znova.« Med letoma 2018 in 2020 je slovenska policija na Hrvaško vrnila 25.000 oseb, pri tem pa je ignorirala prošnje za azil in z zlorabo meddržavnega sporazuma tem osebam onemogočala vsakršno pravno varstvo, pojasni.
Zana Fabjan Blažič prizna, da je prostovoljni aktivizem način življenja, ki lahko človeka hitro iztroši. A poudarja, da moraš, če svoje delo jemlješ resno, razmišljati o tem, kako preživeti na dolgi rok. »Sama imam srečo, da denar služim z učenjem joge, kar mi ne vzame veliko časa. Prostovoljci delo v Ambasadi Rog jemljemo smrtno resno, v Ambasadi smo s srcem, od jutra do večera. Do ljudi, ki jih podpiramo in se borimo zanje, moramo biti odgovorni. Z nekaterimi smo že pet let – ne predstavljam si, kaj bi bilo, če bi po treh letih rekla, zdaj imam pa dovolj. Begunci nimajo privilegija, da bi odnehali, ko se utrudijo na svoji poti«
Ambasada Rog
Tiskani izvod knjige Tukaj smo lahko naročite na Facebook strani Tukaj smo ali Ambasade Rog, ali pa jim pišete na ambasada.rog@gmail.com. Beguncem in prostovoljcem Ambasade Rog lahko pomagate pri plačilu najemnine v novih prostorih z donacijo na https://doniraj.ambasada-rog.si/. »Najemnina v novih prostorih je za središče Ljubljane relativno nizka, vendar je za našo organizacijo, ki jo financiramo izključno prostovoljci in begunci, ogromen zalogaj. Veseli smo prav vsake donacije, najbolj pa se razveselimo rednih donacij, čeprav v višini nekaj evrov na mesec.«
