Tri glavne nagrade so letos v Los Angelesu romale v roke drame o ljudeh, ki jih je prežvečil in izpljunil kapitalizem, tako da namesto v hišah sedaj živijo na cesti in se preživljajo s sezonskimi deli. Njihov vsakdan v kombijih in avtodomih je režirala kitajska režiserka Chloé Zhao, ki je s tem postala prva Azijka in šele druga ženska režiserka, ki ji je uspel takšen podvig. Pred njo je ledino z Bombno misijo (2008) orala Kathryn Bigelow. Slavje potreta novodobnih ameriških nomadov je bilo nekako pričakovano, saj je film zaznamoval že britanske bafte in zlate globuse, ki jih podeljujejo tuji dopisniki Hollywooda.
Poleg glavne nagrade večera in kipca za režijo je v Deželi nomadov z glavno žensko vlogo akademijo najbolj navdušila še igralka Frances McDormand. To je po Fargu (1996) in Treh plakatih pred mestom (2018) že njen tretji za glavno žensko vlogo, skupno pa sedaj četrti, saj je tudi producentka zmagovalne drame. Ob prejemu posamične nagrade je dejala, da je »brez besed in da je njen glas pravzaprav ujet v filmu, ki je meč«, s čimer je namignila na družbenokritično noto drame, ob prejemu nagrade za najboljši film pa je nato tudi dejansko ostala brez besed in zatulila v luno kot volk. Nekoliko bolj artikulirana je bila ob prejemu kipca vendarle Zhaova. »Vedno sem v ljudeh iskala dobro. Ta nagrada je za vsakogar, ki je imel vero in upanje, da je vztrajal v dobrem. To je za vas,« je povedala.
Hopkinsa na podelitev ni bilo
Prvo presenečenje večera pa je pravzaprav zimzeleni Anthony Hopkins, ki je osvojil oskarja za glavno moško vlogo. To je ob kar šestih nominacijah skozi leta njegov drugi za glavno moško vlogo, potem ko je prvega seveda prejel v kultni kriminalki Ko jagenjčki obmolknejo (1991). Pričakovati je sicer bilo, da ga bo 83-letnemu Britancu izmaknil Chadwick Boseman z vlogo v drami Ma Rainey's Black Bottom. Nedavno preminuli Američan, znan po glavni vlogi v superherojskem filmu Črni panter (2018), je bil ob lanskoletnem slovesu star 43 let. No, če ste gledali dramo o demenci Oče, pa seveda veste, da letošnjemu dobitniku ni kaj očitati – Hopkins je preprosto briljanten upokojeni inženir, ki počasi izgublja svoje spomine. Hopkins je s tem postal najstarejši dobitnik v tej kategoriji, se pa podelitve ni udeležil, niti se ni javil z druge lokacije.
Recenzija filma Dežela nomadov: Prvi favorit letošnjih oskarjev
Recenzija filma The Father: Muhasti um Anthonyja Hopkinsa
Oskarja za najboljši mednarodni film je medtem dobila danska komedija Nažgani, v kateri režiser Thomas Vinterberg pove zgodbo o učiteljih, ki se odločijo za neodgovoren, a zabaven eksperiment. Na pouk začnejo hoditi pijani. V času snemanja filma je sicer v prometni nesreči umrla njegova hčerka Ida, ki ji je režiser posvetil nagrado. Med tujimi nominiranci je bila tudi odlična drama o srebreniškem genocidu Quo Vadis, Aida?.
Oskar za najboljšo moško stransko vlogo je dalje šel v roke Daniela Kaluuye za film Juda in črni mesija, v kategoriji za najboljšo žensko stransko vlogo je slavila Yuh-jung Youn, ki je kot nagajiva babi navdušila v južnokorejskem filmu Minari. Nekaj njenega šarma smo videli tudi na odru, ko je bila navdušena nad tem, da je končno spoznala Brada Pitta, ki jo je pospremil na oder, zbrane pa je podučila tudi o pravilni izgovarjavi njenega imena. Oskarja za najboljši scenarij je prejela Emerald Fennel, in sicer za film Obetavna mladenka, pronicljiv triler o spolnem nasilju. Nazadnje je ženska v tej kategoriji zmagala leta 2007.
Izviseli Mank
Nagrado za prirejen scenarij sta prejela Florian Zeller in Christopher Hampton za film Oče. Najboljši dokumentarni kratki film je Colette, pod katerega se podpisujeta Anthony Giacchino in Alice Doyard, najboljši dolgometražni dokumentarec pa je My Octopus Teacher v režiji Pippe Ehrlich in Jamesa Reeda. Oskarja za najboljšo kostumografijo je prejela Ann Roth za film Ma Rainey's Black Bottom. Ekipa filma je dobila tudi oskarja za najboljšo masko in oblikovanje pričesk.
Oskarja za najboljšo izvirno glasbo je prejel film Soul oziroma ekipa Trent Reznor, Atticus Ross in Jon Batiste, za najboljšo pesem je bila nagrajena H. E. R. za pesem Fight for you v filmu Juda in črni mesija. Za zvok je oskarja prejel film Zvok metala. Ekipo so sestavljali Nicolas Becker, Jaime Baksht, Michelle Couttolenc, Carlos Cortes in Phillip Bladh. Nolanov bombastični akcijski film Tenet je prepričal z najboljšimi vizualnimi učinki, oskar za najboljšo scenografijo je pripadel filmu Mank (Donald Graham Burt in Jan Pascale). Mank je slavil tudi v kategoriji najboljša fotografija, oskarja je prejel Erik Messerschmidt. Črno-beli film o nastajanju Državljana Kanea je imel pred večerom v rokavu največ, 10 nominacij. Za montažo je oskarja prejel Mikkel E.G. Nielsen za Zvok metala.
Recenzija filma Obetavna mladenka – Rekreativni seks in prekrški
Podelitev skromna, Glenn Close tverkala
Prizorišče ni bilo zelo glamurozno, a so bili prisotni po dolgem času vsaj v živo. Številni nominiranci so se javljali še iz Londona in Pariza. Igralka Glenn Close je pred podelitvijo povedala, da je zdaj prvič po letu in pol v velikem mestu in da je presrečna, da vidi kolegice in kolege. To je bila že njena osma igralska nominacija, že osmič pa je ostala praznih rok.
Podelitev že nekaj let nima več voditeljev, saj to vlogo prevzamejo kar podeljevalke in podeljevalci nagrad. Letos so bili to med drugimi Laura Dern, Regina King, Reese Witherspoon, Halle Berry, Brad Pitt, Harrison Ford, Viola Davis, Angela Basset, Rita Moreno in Joaquin Phoenix.
Glasbenih nastopov letos ni bilo, glasbeni del je imel v rokah DJ, ki je izvedel tudi kviz med prisotnimi, katera glasba je bila nominirana za oskarja. Glenn Close je ob tej priložnosti tudi "tverkala" in poskrbela za vsesplošno navdušenje. V govorih ni manjkalo resnih tonov, tako na temo pandemije, ženskih pravic, temnopoltih in degradiranih. In v tem kontekstu zmagoslavje Dežele nomadov nosi dodatno težo.
