Na virtualni konferenci o podnebnih spremembah, ki je v četrtek in petek potekala na pobudo ameriškega predsednika Joeja Bidna, je brazilski predsednik Jair Bolsonaro napovedal, da bo do leta 2030 ustavil nezakonito krčenje gozdov v Amazoniji ter da »bomo do tega datuma zmanjšali emisije (toplogrednih plinov) za skoraj 50 odstotkov… Računajte na Brazilijo.« Te besede predstavljajo popoln preobrat, saj je Bolsonaro eden največjih zanikovalcev podnebnih sprememb, doslej je govoril, da gre za izmišljotine komunistov in nevladnih organizacij. Na konferenci je tudi dejal, da »Brazilija prednjači v boju proti podnebnim spremembam«, kar se ne ujema niti z okoljsko politiko njegove vlade niti z dejanskim stanjem. Od januarja 2019, odkar je na oblasti, je amazonski pragozd utrpel največje opustošenje v zadnjih 12 letih. Delni podatki za obdobje od avgusta 2019 do julija 2020 kažejo, da je bilo samo v tem času v brazilskem delu amazonskega pragozda iztrebljenih več kot 11.000 kvadratnih kilometrov površin.

Zdi se, da je motiv za Bolsonarove zdajšnje obljube v možnosti, da bi ZDA namenile Braziliji za zaščito Amazonije 10 milijard dolarjev na leto (8,5 milijarde evrov). Lani je namreč Biden med volilno kampanjo predlagal, da se za ohranitev tropskih pragozdov po svetu, vključno z Amazonijo, v mednarodnem skladu zbere 20 milijard dolarjev, v začetku aprila pa naj bi se ameriška administracija skupaj z Veliko Britanijo in EU o tem začela pogajati z brazilsko vlado. To še ni prineslo rezultatov, zato je Bolsonaro na konferenci opomnil, da računa »na (denarne) prispevke držav, podjetij, subjektov in ljudi, ki so za reševanje teh težav pripravljeni ukrepati takoj«.

Bivši minister za varstvo okolja Carlos Minc je ob tem ironično pripomnil, da je Bolsonaro z izjavo, da je on okrepil delovanje državnih naravovarstvenih institucij v Braziliji, postal resen kandidat za oskarja. Doslej je namreč prepolovil njihove proračune, jim oklestil pristojnosti in odstavil najbolje usposobljene strokovnjake. Inštitutu za varstvo narave in obnovljivih virov je za tri četrtine zmanjšal proračun, Nacionalni indijanski fundaciji (Funai), ki skrbi za regulativo staroselskih skupnosti v Amazoniji, je omejil pristojnosti, načrtuje tudi zaprtje Inštituta Chico Mendes za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Odstavil je številne izkušene funkcionarje. Zadnji med njimi je bil pred tednom dni vodja policije za nadzor pragozda, potem ko je zaplenil doslej največjo količino ilegalno posekanega lesa. Zdaj je za vse to zadolžen minister Selles, ki zagovarja interese veleposestnikov.

Skupina guvernerjev amazonskih zveznih držav, domače nevladne organizacije, gospodarstveniki in politična opozicija Bidna opozarjajo, da je Bolsonaro neverodostojen. Greenpeace in druge mednarodne organizacije ter skupina brazilskih zveznih poslancev pa so v javnem pismu izrazili zaskrbljenost, da bi ZDA zaupale aktualni brazilski vladi, ki zanika podnebne spremembe in jemlje za svoje sovražnike ljudi in organizacije, ki se borijo za ohranitev Amazonije.