Podjetje je do konca letošnjega poletja načeloma razprodalo proizvodnjo, cene izdelkov, ki so lani padle za 10 do 15 odstotkov, pa so se začele obračati malenkost na bolje. Kažejo se pozitivni trendi, je pa to glede na zviševanje cen surovin, predvsem jekla, še vedno premalo za večji optimizem.

Preskok v drugi polovici leta

»Avtomobilska industrija se sicer prebuja, ampak bolj pri obstoječih projektih, kjer se količine povečujejo, medtem ko novih trenutno še ni toliko, kot bi mogoče lahko pričakovali glede na kompletni razvoj, tudi električnih vozil,« ugotavlja Marko Gorjak. »Po mojem bo v drugi polovici leta zagotovo prišlo do preskoka in se bo položaj začel normalizirati oziroma bo prišlo do bistvene rasti. Seveda pa je to odvisno od celotnega poteka covid krize, ker še vedno zelo veliko razvojnikov dela od doma in zato vse skupaj poteka dlje, kot bi sicer.«

Avtomobilska industrija se trenutno sooča s prekinitvijo dobavnih verig. Tako je na primer Revoz moral prekiniti proizvodnjo, prav tako so proizvodnjo ustavile posamezne tovarne za različne znamke, ker ni mogoče dobiti komponent. Lani je industrija malce s figo v žepu naročala nižje količine, kot bi bilo treba, zdaj so skladišča prazna, proizvodnja pa zastaja, razloži Gorjak. Marsikateri od dobaviteljev je verjetno našel kakega drugega kupca ali začel dobavljati drugi panogi, tako da zdaj ne more nadomestiti dobav količin, ki jih avtomobilska industrija potrebuje. »Upam, da se bo vse skupaj v prihodnjih mesecih stabiliziralo in tudi s cepljenjem proti covidu ugodno vplivalo na celotno verigo. Že sam pri sebi vidim, da ne potujemo toliko in nimamo tolikšne potrebe po avtomobilih. Se pa bo to zagotovo spremenilo, le težko je napovedati, kdaj.«

Previdni z investicijami

V Orodjarstvu Gorjak ugotavljajo, da je poslovni položaj načeloma boljši, kot so pričakovali, a na tem ne morejo zaspati. Kupce so obdržali, nekateri so zmanjšali obseg naročil, drugi so ga povečali. Veliko so delali tudi za druge kupce, sicer iz istega segmenta, vendar samo dele določenih orodij, da so podaljšali njihovo življenjsko dobo. To delo ni zapolnilo celotnih zmogljivosti podjetja, nekateri oddelki so delali manj, vendar je bil na enomesečnem čakanju na delo le en oddelek. Zdaj, ko so iz najhujšega, je žogica v rokah podjetja, kako hitro se je zmožno dvigniti na raven iz predkriznega leta 2019.

»Upam, da bomo že letos glede na lansko leto povišali prihodke in ustvarili rast,« dodaja direktor prodaje in nadaljuje, da računajo, da bi predlanski rezultat presegli v letu 2022. »Vseeno je treba biti previden, sploh glede investicij, ker so se stroški toliko povečali, da velike investicije niso možne. Že lani smo imeli namen vlagati v strojno opremo in dograditev proizvodnih prostorov, ampak smo vse zaustavili. Počakali bomo, kaj se bo na trgu dejansko zgodilo, da bomo lahko brez skrbi.« Gazela z okoli 85 zaposlenimi trenutno sicer spet zaposluje. Do večjega odpuščanja zaradi manj dela ni prišlo, saj je kadra v orodjarski panogi malo in je zato podjetje želelo zadržati kvalificirane delavce, ki jih potrebuje ob polnem zagonu proizvodnje. »Uvajanje novih zaposlenih terja čas in denar, zato so ti stroški bistveno višji, kot če nekoga zadržiš in pokrivaš plačo iz tekočega poslovanja,« sklene Gorjak.