Rusija je zmanjšala vojaško napetost z Ukrajino z napovedjo umika vojakov na Krimu v vojašnice, potem ko je po navedbah obrambnega ministrstva uspešno končala vojaške vaje. Dvajset bojnih ladij se je po navedbah Kremlja že vrnilo v pristanišča, tudi kopenska vojska naj bi bila na poti v matične vojašnice.

Po navedbah Ukrajine je bilo na Krimu razporejenih več kot 40.000 vojakov, še približno toliko pa ob vzhodni ukrajinski meji pri proruskem Dombasu, kar je povzročalo zaskrbljenost pred vojaškim spopadom.

EU je sporočila, da bo pozorno spremljala vračanje ruskih vojakov v matične vojašnice. Ukrajinski zunanji minister Dmirti Kuleba je pozdravil rusko napoved, a dodal, da to samo po sebi ne bo končalo nasprotij. Predsednik Volodimir Zelenski je sicer ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predlagal srečanje na vzhodu Ukrajine, Putin pa je odvrnil, da se je pripravljen kadar koli srečati v Moskvi, in dodal, da pa naj se Kijev pogovarja tudi s predstavniki Donbasa.

Rusija je kritična do Kijeva in trdi, da ne izpolnjuje dogovora iz Minska iz leta 2015 in se izogiba neposredni komunikaciji s predstavniki Donecka in Luganska. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da je Moskva za videosrečanje predstavnikov normandijske četverice (v kateri sodelujeta še Nemčija in Francija) pripravila zelo konkretne predloge za spoštovanje prekinitve ognja v Donbasu, da pa so jih predstavniki Kijeva zavrli ob strinjanju Pariza in Berlina.

Medtem je na obzorju mogoč zaplet v Črnem morju. Po navedbah ruskih medijev Moskva načrtuje, da bo do oktobra za tuje vojaške in uradne ladje prepovedala plovbo v okolici polotoka Krim in Kerškega preliva, ki jih šteje za svoje ozemeljske vode. Prepoved naj bi začela veljati drevi in navedenim ladjam za pol leta onemogočila dostop do Azovskega morja in tamkajšnjih ukrajinskih pristanišč.

Tudi baltske države skočile na vlak izganjanja diplomatov

Če vojaška napetost trenutno morda nekoliko popušča, pa narašča diplomatska, saj po ZDA tudi vse več evropskih držav izganja ruske diplomate. Že marca je pred volitvami dva izgnala Bolgarija zaradi domnevnega vohunjenja. Prejšnji teden je Češka zaradi obtožb o ruski vpletenosti v eksplozijo v skladišču orožja leta 2014 izgnala 18 ruskih diplomatov, nato Rusija 20 čeških, nato je Praga zahtevala umik večine ruskega diplomatskega osebja do konca maja. Češka je ob tem pozvala članice EU in Nata, naj storijo enako, in sledila je Slovaška, ki je v četrtek izgnala tri ruske diplomate ter to pojasnila kot dejanje solidarnosti s Prago.

Včeraj so sledile baltske države. Litva je odrekla gostoljubje dvema ruskima diplomatoma, Estonija in Latvija po enemu. Tik pred Češko so sicer ZDA izgnale deset ruskih diplomatov in to razložile kot odgovor na rusko vmešavanje v ameriške volitve in druga dejanja, ki jih Moskva zanika. V znak solidarnosti z ZDA je kmalu nato tri ruske diplomate izgnala tudi Poljska.

Ruske oblasti so izganjanje diplomatov komentirale kot »množično protirusko psihozo«, včeraj pa na zagovor poklicale poljskega veleposlanika. Kremelj je Varšavo obtožil, da se je »zavestno podala na pot nadaljnjega poslabševanja in uničevanja naših dvostranskih odnosov«, obenem pa izrekel nezaželenost petim poljskim diplomatom. agencije