Ko so nekateri poslanci v DZ postavili vprašanje, kaj pa z upokojenimi po ZPIZ-2 v letih 2013 do 2019, odgovora niso dobili, bili so preslišani. Vladajoče elite so nojevsko tiščale glavo v pesek. Tudi tem je treba popraviti odmerni odstotek na 63,50 odstotka. Samo bistvo problema, kot se zmotno prikazuje, torej ni v neusklajevanju teh pokojnin, temveč v prenizkem odmernem odstotku.

Za boljše razumevanje. Nekoč so se pokojnine odmerjale od najboljše 10-letne pokojninske osnove v višini 85 odstotkov, v letih 2013–2019 pa od 24-letne osnove v višini 57,25 odstotka. Četudi so se »stare« pokojnine vsako leto usklajevale minus 0,5 odstotka vrednosti, niso nikoli padle na raven teh odmerjenih v 2013 do 2019 po ZPIZ-2. Tako imamo med novimi in starimi upokojenci lahko velike razlike, četudi so praviloma za enako delo prejemali približno enake plače.

ZPIZ-2 je v 2013 ustvaril generacijo upokojencev, ki je bila tako rekoč prisilno upokojena (ZUJF) pod izrazito slabimi pogoji in izredno nizkim odmernim odstotkom. Tem ljudem, ki si zaslužijo mirno in varno starost, vendar jih je družba vedno znova pustila na cedilu, je treba popraviti odmerni odstotek na 63,50 odstotka.

Več kot očitno je, da se s predvidenimi spremembami delajo velike razlike med upokojenci glede na čas njihove upokojitve. To ni sprejemljivo. Pokojninski sistem mora biti zasnovan tako, da imajo ljudje, ki so imeli v delovno aktivni dobi približno enake plače in delali približno enako dolgo, tudi približno enake pokojnine. Z ustreznimi varovalkami v sistemu se da to narediti.

Moramo zagotoviti finančno vzdržen pokojninski sistem in dostojne pokojnine. Predvsem pa naj bi bil sistem pravičen, enostaven in pregleden. Pokojnine ne morejo biti socialni prejemki, kot to vse bolj postajajo zdaj, ampak pravica iz minulega vplačevanja prispevkov. Seveda je potrebna določena stopnja solidarnosti, ker je nujna, vendar je na drugi strani treba očistiti pokojninsko blagajno vseh izdatkov, ki po svoji vsebini niso pokojnine.

Žal tako društva upokojencev, na čelu katerih so praviloma starejši člani s praviloma »starimi« in spodobnimi pokojninami, niti Zveza društev upokojencev do rešitve tega problema ne kažejo pretiranega zanimanja. Enako tudi domovi starejših občanov, ki so ob zbiranju podpisov peticije »Za upokojence gre« ostali popolnoma neodzivni.

Slovenski demografski sklad ni nadomestilo pokojninske reforme, ampak je dopolnitev. Treba je predlagati zakonodajne in druge rešitve, ki bodo slovenskim upokojencem in upokojenkam omogočale dostojno jesen življenja.

Sony Globokar, Zagorje