Richard Dawkins je prvi uvedel pojem razširjeni fenotip (angl. extended phenotype), da bi opredelil vplive genov na okolje zunaj in znotraj organizma. Razširjeni fenotip je izrazit pri številnih vrstah živali. Na primer, bober s svojo gradnjo jezov na rekah zelo spreminja ekosisteme. Nastajajo jezera, postopoma barja, kjer se v razširjenem fenotipu bobra razvijajo in najdejo svoje zatočišče raznolike združbe organizmov. Med opaznejše arhitekturne formacije, ki jih ustvarjajo organizmi, sodijo termitnjaki, gnezda ptic, sistemi rovov in koralni grebeni. Razširjeni fenotip oziroma kultura človeške vrste je omogočila človekovo prodiranje na vse kontinente planeta Zemlja.
V zadnjem času se uveljavlja poimenovanje geološkega obdobja od konca zadnje poledenitve (pred približno 10.000 leti) kot antropocen. Opredeljuje najnovejše zemeljsko geološko obdobje, ko je vpliv človeške vrste (človekovega razširjenega fenotipa) postal globalen. Temelji na dokazih, da smo ljudje v geološko zelo kratkem časovnem obdobju občutno spremenili atmosfero, hidrosfero, geosfero in biosfero planeta Zemlja. Leta 2018 preminuli fizik Stephen Hawking je v zadnjih letih življenja izdal številna opozorila, da je zaradi podnebnih sprememb, nevarnosti trkov asteroidov, gensko spremenjenih virusov, umetne inteligence, nevarnosti jedrske vojne in rasti prebivalstva naš obstoj na planetu vse bolj negotov.
Zemlje ni mogoče raztezati v neskončnost
Svetovni vrh o okolju in razvoju v Riu de Janeiru je že leta 1992 pred človeštvo postavil pomembno nalogo: zmanjšati vplive človeštva na Zemljo. Sprejeta je bila Agenda 21 za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Agenda 21 obravnava ključne okoljske in razvojne probleme ter izpostavi temeljne izzive prihodnosti. Ekološka zmogljivost Zemlje je namreč omejena. Ni je mogoče raztezati v neskončnost – niti z najboljšo tehnologijo.
Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v znak spodbujanja mednarodnega dialoga in spoštovanja razglaša mednarodne in svetovne dneve, kot so dan Zemlje, svetovni dan manjšin, svetovni dan znanosti za mir in razvoj, svetovni dan beguncev, svetovni dan prostovoljcev, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan voda, mednarodni dan gora, svetovni dan okolja itd. Seznam mednarodnih in svetovnih dni je seznam ogroženih vrednot sodobnega časa. Seznam je iz dneva v dan daljši in je že presegel razpoložljivih 365 dni v letu. Letošnji dan Zemlje se osredotoča na naravne procese, nastajajoče zelene tehnologije in inovativno razmišljanje, ki lahko obnovi svetovne ekosisteme ter prispeva k zmanjšanju učinkov podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe, ki že desetletja polnijo vrstice dnevnega časopisja, so v bistvu posledice spremenjenega družbenega podnebja, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot »duhovno ozračje, vzdušje«. V času velikih hitrosti prenosa informacij in spletnih družbenih omrežij bi pričakovali vse večjo povezanost in posledično pretehtano odločanje v tem družbenem podnebju. Prav nasprotno pa smo priča vse večji odtujenosti in družbenim razpokam. V teh spremenljivih in negotovih svetovnih razmerah se zdi, da se sleherni bori po svoje in upa na ugoden izid zase. Kaj pa za vse preostale/-o? Kdo so ti? Slovenci, kristjani, prebivalci Evropske unije, vsi ljudje, prihodnji rodovi, domače živali, vsa živa bitja, biotska pestrost v najširšem smislu?
S pandemijo živimo čas pomembne učne ure
Trditev lahko konkretiziramo z aktualnimi zapleti pri cepljenju s cepivi različnih proizvajalcev. V bogatih državah se prerekamo o tem, kateremu cepivu bomo bolj zaupali oziroma čigavemu cepivu: nemškemu, ameriškemu, britanskemu, kitajskemu, ruskemu itn. Razvoj dogodkov na tem področju odražajo naslovi v dnevnem časopisju: AstraZeneca se brani očitkov…, Rusija vrača udarec: cepivo Sputnik V bolj zanesljivo…, Učinkovitost kitajskih cepiv nižja od evropskih in ameriških… ipd. Spominjajo na politične napetosti v času hladne vojne. Medtem večina svetovnega prebivalstva še nima ustreznega dostopa do cepiv proti novemu koronavirusu. Stalno se pojavljajo nove mutacije novega koronavirusa. Zato »moramo storiti vse, da ustavimo širjenje virusa, da preprečimo mutacije, ki bi lahko zmanjšale učinkovitost obstoječih cepiv«, so zapisali na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije. Organizacija namreč že osmi teden zapored beleži povečanje števila okužb na tedenski ravni. V zadnjem tednu je bilo potrjenih 5,2 milijona novih primerov okužb.
S pandemijo covida-19 živimo čas pomembne učne ure, ki nas lahko marsikaj nauči za prihodnje spopadanje z globalnimi okoljskimi problemi, katerih opomnik je dan Zemlje. Pandemija covida-19 je namreč razgalila globino človeške tragedije oziroma neumnosti. V teh časih družbene stiske, ko nam pandemija dobesedno in v prenesenem pomenu jemlje sapo, potrebujemo nove vizije za prihodnost. Vizijam (upajmo) sledijo politike! Vprašanje pa je, ali je to, kar danes doživljamo na lastni koži, še politika. Ali lahko drugačne vizije še vstopijo v osrednji politični prostor in se obdržijo?
Dr. GREGOR TORKAR, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
