Dokumentarec, ki so ga predvajali v Nemčiji, Franciji, Skandinaviji in ZDA, je leta 2017 prejel Grimmovo nagrado, najbolj prestižno televizijsko priznanje v Nemčiji. Pred tem je Gierstorfer dve leti v Afriki sledil virusu HIV in v gozdovih Kameruna ter arhivih medicinskih laboratorijev v Demokratični republiki Kongo odkrival njegov izvor. Ob tem je nastal film z naslovom Krvava resnica (The Bloody Truth). Za njegov zadnji projekt pa se mu ni bilo treba potepati po svetu, posnel ga je tako rekoč pred lastnim pragom. Tri mesece je preživel na intenzivnem oddelku bolnišnice Charité v Berlinu in tokrat sam za kamero spremljal delo zdravnikov ter medicinskega osebja. Ob tem je nastalo od 90 do 100 ur filmskega materiala, iz katerega so ustvarili 4-delno dokumentarno serijo Charité Intensiv: oddelek 43. Gierstorfer pravi, da najpomembnejši del njegove naloge ni bilo samo snemanje, temveč pogovori, v katerih je vzpostavil tesen odnos z vsemi na oddelku, tudi s tistimi, ki so se borili za življenje, in tistimi, ki so kasneje bitko izgubili, ter njihovimi sorodniki, ki so se v tej bolnišnici lahko poslovili od svojcev. Najbolj se mu je poleg tega, da je slovo od življenja na tem oddelku ves čas prisotno, vtisnilo v spomin, kako mirno in zbrano so delovali zdravniki tudi takrat, ko je šlo za življenje in smrt, ter kako globoka in pristna je bila empatija medicinskega osebja, kljub njegovi preobremenjenosti.