Predsednik Joe Biden ne želi le, da bi ZDA spet sodelovale v boju proti podnebnim spremembam, ampak da bi v tem prizadevanju vsega sveta spet postale vodilna država. Tako je včeraj na dan Zemlje organiziral virtualni vrh, na katerem je sodelovalo 40 držav, tudi Kitajska, Indija in Rusija. »Vsi moramo ukrepati, in to pospešeno,« je dejal Biden ob odprtju vrha. Dodal je: »Nobena država ne more sama reševati te krize.«
Biden je že v prejšnjih dneh obljubil, da bodo ZDA do leta 2030 glede na leto 2005 za 52 odstotkov zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. To pomeni, da je skoraj za dvakrat povečal cilje ZDA pri zmanjšanju izpustov glede na to, kar je načrtoval predsednik Barack Obama leta 2015 v okviru pariškega podnebnega sporazuma. Če ta sporazum načrtuje, da bi se do konca stoletja temperatura v povprečju povečala za največ dve stopinji Celzija glede na 19. stoletje, pa bi Biden rad dosegel, da bi šlo pri tem povečanju temperature za največ 1,5 stopinje.
Kitajska bo težko dosegla ogljično nevtralnost
Pred tremi meseci, takoj ko se je Biden vselil v Belo hišo, so se ZDA vrnile k pariškemu sporazumu, ki so ga same v veliki meri ustvarjale. Bile so menda edina država na svetu, ki je od njega odstopila, kar pa ne velja za številna ameriška mesta in zvezne države.
Še prejšnji teden se je kitajska diplomacija norčevala iz ZDA kot »slabega učenca, ki se je vrnil k pouku, potem ko je šprical«. A kitajski predsednik Xi Jinping se je udeležil četrtkovega virtualnega vrha. Od lani obljublja, da bo Kitajska do leta 2060 prešla na ogljično nevtralnost, torej bodo vse manjši izpusti toplogrednih plinov izničeni z njihovo absorpcijo, k čemur lahko prispeva tudi pogozdovanje. (Biden za ZDA obljublja ogljično nevtralnost že leta 2050, kar je tudi cilj EU.) Težko je verjeti, da bi imel Xi pri tem fige v žepu, saj gre za verodostojnost in prestiž Kitajske, ki želi povečati svoj vpliv v svetu. Pravzaprav želi tudi Xi, podobno kot Biden, voditi boj vseh držav sveta proti segrevanju ozračja. Vsekakor bo Kitajska težko dosegla ogljično nevtralnost do leta 2060, saj je še vedno zelo odvisna od premoga, brez katerega si je težko predstavljati njeno hitro gospodarsko rast. Zdaj je odgovorna za 28 odstotkov vseh izpustov v svetu, to je celo več kot ZDA in EU skupaj, a Kitajska je tudi med prvimi v zeleni energiji.
Tudi EU je na četrtkovem virtualnem vrhu obljubila zelo veliko. V sredo zgodaj zjutraj, po štirinajstih urah pogajanj, so namreč ministri za okolje 27 članic dosegli dogovor, po katerem bo EU do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na leto 1990. Evropska komisija bo do junija določila, za koliko bo morala vsaka država zmanjšati emisije do leta 2030. Velika Britanija je obljubila, da bo do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšala emisije za kar 78 odstotkov in Japonska za 46 odstotkov. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer obljubil, da bo Rusija pri zmanjšanju izpustov v naslednjih 30 letih dosegla raven, ki bo nižja od ravni EU, a kratkoročno ni bil konkreten.
Celo brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je blizu Trumpu, je zdaj napovedal ogljično nevtralnost svoje države do leta 2050 in »preprečitev nezakonitega uničevanja gozda do leta 2030«.