Da je zdravstveno-politična sfera glede seroloških testov razglašena, ilustrira na primer tudi informacija novogoriškega oddelka za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, češ da »rezultati serološkega testiranja niso zagotovilo, da je posameznik okužbo prebolel oziroma da je ni prebolel«. To je v popolnem nasprotju s tem, kar so zapisali v istem dokumentu nekaj vrstic pred tem: »Pozitiven rezultat pomeni, da so prisotna protitelesa IgG oziroma IgM, kar kaže na preteklo okužbo z novim koronavirusom ali na imunski odziv po cepljenju.« Da je kljub temu še nekaj zdrave pameti v zdravstvu, dokazujejo tiste zdravnice in zdravniki, ki so kljub tej zmedi v skladu z medicinsko deontologijo verjeli pacientom, da so preboleli covid-19, in jim izdali potrdila o prebolelosti tudi na osnovi pozitivnega serološkega testa.

Ta zmeda resnično preseneča, saj imamo v Sloveniji vsaj eno, če ne več znanstvenih skupin, ki so že ali še uporabljajo kvantitativne serološke teste za sars-cov-2. Zadnja takšna študija o seroprevalenci za novi koronavirus, objavljena v ugledni mednarodni reviji, je povsem v skladu z mnogimi predhodnimi tujimi. Vse ugotavljajo, da so evalvirani serološki testi dovolj zanesljiv diagnostičen pripomoček za ugotavljanje prebolelosti v populaciji. Še več, slovenska in tuje študije kažejo, da se dalj časa po prebolelosti ohranjajo tudi tako imenovana nevtralizacijska protitelesa. Druge študije dokazujejo, da se še dalj časa kot protitelesa ohranjajo imunske spominske celice, ki tudi pomembno prispevajo k dolgotrajnejši imunosti. Če vse to zdravorazumsko povežemo z mednarodnimi in epidemiološkimi študijami na osnovi PCR-testov, ki ugotavljajo, da so ponovne okužbe z virusom redke, če pa že, z blažjim izidom, potem lahko sklepamo, da naravna prebolelost (kot tudi cepljenje) zagotavlja imunost (pri več kot 70 odstotkih prebolevnikov) vsaj do 6 do 8 mesecev, verjetno pa še dalj časa in da so serološki testi dovolj zanesljivi za dokazovanje tega. Podobne zaključke je mogoče najti tudi na spletnih straneh evropske EDCD.

Prof. dr. Peter Maček Brezovica pri Ljubljani