Hrvaški predsedniki države, vlade in sabora, Zoran Milanović, Andrej Plenković in Gordan Jandroković, so se vsak s svojo delegacijo poklonili spominu na žrtve v ustaškem uničevalnem taborišču Jasenovac, s čimer se nadaljuje »tradicija« ločenega obeleževanja državnega vrha, ki so jo prekinili le lani. Letos to niti ni presenečenje glede na znane in javno izražene napetosti med kabinetoma predsednikov države in vlade. S skupnim poklonom 83.000 žrtvam v taborišču, ki je bilo odprto od avgusta 1941 do porušenja 21. aprila 1945, se ni strinjal Plenković, sklicujoč se na ukrepe ob epidemiji. V sredo pa je tudi dejal, da ni potrebe po »igri«, s katero bi se sprenevedali, da obstajajo »prijateljstvo, sodelovanje in enotnost« s predsednikom države. Milanović pa je dejal, da to odločitev obžaluje.

Plenković je drevi skupaj z več člani vlade prvi položil venec pod znameniti spomenik Kamniti cvet, ki so ga postavili leta 1966. Kot neresnično je zavrnil navedbo novinarjev, da predstavniki judovske skupnosti niso želeli biti v vladni delegaciji, ker ni jasne hrvaške zakonodaje glede uporabe ustaških simbolov in gesel.

Drugi je prišel Jandroković, tretji pa Milanović v spremstvu bivših predsednikom Iva Josipovića in Stjepana Mesića ter bivše premierke Jadranke Kosor. Nato so prišli še predstavniki Srbov, Judov, Romov in združenja borcev. Prepiri so se potem nadaljevali, ko je Milanović po poročanju portala index dejal, da bi moral biti predstavnik združenja borcev Franjo Habulin v njegovi delegaciji, a da si je premislil, ker da ga Plenković »izsiljuje« s finančno pomočjo zvezi borcev. Habulin je to zanikal. Lani so vsi trije predsedniki v Jasenovcu skupaj položili venec, kar je bila bolj kot ne izjema.

V ustaškem taborišču je bilo uradno 83.145 žrtev, največ Srbov, pa tudi Judi, Romi in Hrvati ter 266 Slovencev. Neuradne številke zlasti s srbske strani govorijo o precej višjem številu žrtev, tudi do 300.000.