Po precej splošni izjavi trojice zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije Anžeta Logarja, Gordana Grlića Radmana in Luigija Di Maia na decembrskem srečanju v Trstu sodelovanje treh držav v severnem Jadranu dobiva konkretnejše obrise. Stvari so se začele premikati, ko je Slovenijo lani kot hladen tuš doletela namera Italije in Hrvaške, da v Jadranu razglasita izključno gospodarsko cono (Hrvaška je to že storila, Italija pa mora postopek še dokončati).

Vključili bodo združenje pristanišč

V včeraj podpisani skupni izjavi po srečanju treh ministrov na Brdu pri Kranju so poudarili poglabljanje sodelovanja pri zaščiti jadranskega akvatorija. Ministri v njej ugotavljajo, da je cilj evropske strategije za biodiverziteto do leta 2030 v evropskih morjih razglasiti 30 odstotkov akvatorija za zaščitena območja, kar je še posebej pomembno v krhkem ekosistemu polzaprtega morja. Zavzeli so se za krepitev sodelovanja na tem področju, hkrati pa želijo okrepiti sodelovanje med tremi osrednjimi lukami severnega Jadrana Koprom, Trstom in Reko, ki sicer veljajo za konkurente.

Premisleke bodo opravili skupaj z združenjem severnojadranskih pristanišč (NAPA), pri čemer se omenja možnost železniških povezav med pristanišči. Države nameravajo nastopiti skupaj tudi pri promociji severnojadranske plovne poti kot najboljšega načina transporta in krepitve dvostranske izmenjave s tretjimi trgi. Za države je zanimiv predvsem tovorni promet iz Azije, ki nato po železnici ali cesti nadaljuje pot v evropsko zaledje. Morski biologi sicer vselej opozarjajo, da povečanje prometa načeloma ne pomeni nič dobrega za ekosistem tako z vidika onesnaženja kot podvodnega hrupa. Je pa mogoče nevarnosti za okolje zmanjšati z uporabo ladij, ki so bolje opremljene za primere razlitja, in hrup zmanjšati s počasnejšo plovbo.

Obujanje stare zamisli

Želje, da bi severnojadranska pristanišča dohitela severnoevropska, so stare že desetletja, a se zaradi konkurenčnega delovanja nikoli niso lotili povezovanja za skupni nastop. Z okrepljenim sodelovanjem treh držav so zamisli sedaj spet oživele. Po oceni Di Maia tristransko sodelovanje omogoča, da se severni Jadran razvije v os logistične in infrastrukturne povezave med Evropo in preostalim svetom. Logar je opozoril, da Jadran kot polzaprto morje z zelo občutljivim ekosistemom zahteva tesno sodelovanje vseh treh držav. Delovno podskupino za povezljivost pristanišč bo vodila Slovenija.

O vseh oblikah sodelovanja v severnojadranskem prostoru bodo države redno razpravljale na strokovni in ministrski ravni. Podpis včerajšnje izjave je Logar označil kot zaključek prve etape. Z njo so vzpostavljeni temelji za krepitev meddržavnega sodelovanja na vseh področjih, ki so ključna za trojico, je dejal. Naslednjo etapo meddržavnega sodelovanja bodo opravili premierji Janez Janša, Andrej Plenković in Mario Draghi. Po napovedih hrvaškega zunanjega ministra Grlića Radmana se bodo najkasneje junija srečali v Zagrebu.