Potem ko so člani Prostovoljskega gasilskega društva (PGD) Tacen v torek zvečer dobili klic, da gori tamkajšnji hlev, so v nekaj minutah prišli na kraj požara in ugotovili, da je stavba že vsa v plamenih. Pridružili so se jim še gasilci ljubljanske brigate, PGD Šentvid, PGD Dravlje in PGD Vižmarje - Brod, stavbe pa niso mogli več rešiti. Streha je pogorela, prav tako notranji deli hleva v velikosti 800 kvadratnih metrov. Požar so, kot je povedal poveljnik PGD Tacen Aleš Cedilnik, v približno eni uri lokalizirali, v naslednjih urah pa povsem umirili.

»V požaru je bilo uničeno gospodarsko poslopje, skladišče sekancev ter nekaj bal, kmetijskih priključkov in orodja. V intervenciji je sodelovalo 19 poklicnih in 56 prostovoljnih gasilcev iz petih gasilskih enot. Gasilci PGD Tacen so na kraju še približno dve uri opravljali požarno stražo,« so sporočili iz gasilske brigade. Na policiji so dodali, da je nastalo za nekaj sto tisoč evrov škode, poškodovan pa ni bil nihče. »Kriminalisti so danes opravili ogled, vzrok požara pa še ni znan in nadaljujejo kriminalistično preiskavo. O vseh ugotovitvah in okoliščinah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo,« so včeraj sporočili z ljubljanske policije.

Kot je povedal Cedilnik, 35 živali, ki so bile v času požara v hlevu, ni bilo poškodovanih. Krave, biki so si zatočišče našli na sosednjih travnikih. »Živali so bile v prosti reji in niso bile privezane, zato jih je bilo lažje spraviti ven, nekatere so že prej same pobegnile,« je povedal Cedilnik in razložil, da je bila intervencija precej zahtevna. »Objekt je zelo velik in zelo razgibane konstrukcije. Treba je bilo paziti, kje si hodil, ker je bila nevarnost udora, poleg tega so s strehe padali strešniki. V tem smislu je bila intervencija kar zahtevna,« je povedal in dodal, da v Tacnu hlev ni gorel že skoraj trideset let. Tudi sicer v zadnjih letih manj posredujejo v požarih kot nekoč. Zdaj prednjačijo druge intervencije, kot so reševanje ljudi in živali, črpanje vode, tehnična pomoč, največkrat pa morajo na Šmarno goro. »Več kot polovico intervencij na letni ravni opravimo na Šmarni gori. Gre za zvine, slabost, tudi srčne zastoje,« je razložil.

Rdeči križ največkrat posreduje ob požarih

Drugače je z dejavnostjo ljubljanskega Rdečega riža, ki največkrat intervenira prav ob požarih. V tem primeru jim sicer ni bilo treba posredovati, kajti bivališča ljudi niso bila ogrožena, so pa morali večkrat v minulih letih. »Zakaj posredujemo največkrat ob požarih, je težko oceniti. Predvidevamo pa lahko, da zaradi pogostosti požarov in uničujočih posledic, ki jih požari pustijo za sabo,« pravi Klara Golob, strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije območnega združenja Ljubljana, in dodaja, da so letos posredovali v treh primerih nesreč (požar in iskanje pogrešane osebe).

Ljudem so nudili psihosocialno pomoč, materialno pomoč, denarno humanitarno pomoč in organizirali eno delovno akcijo za pomoč po požaru. Lani so se po požaru aktivirali štirikrat, leta 2019 pa šestkrat. »V nekaterih primerih zaključimo s prvo psihološko pomočjo, pri drugih pa je potrebna dodatna pomoč za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev in dostojnega bivanja. Za hitro in nujno finančno pomoč po nesreči za ljudi, ki ostanejo brez vsega, ima Rdeči križ Slovenije sklad solidarnosti, v katerega prebivalci prispevajo z nakupom znamk v tednu Rdečega križa Slovenije,« pravi Klara Golob in dodaja, da izvajajo tudi program Sem sreča v nesreči, v katerem je mogoče dobiti informacije, kako ukrepati pred nesrečo, ob in po njej.