O liku in delu Franceta Prešerna se učenci in dijaki na srečo ne učijo le v času slovenskega kulturnega praznika, temveč vse leto, pa tudi ne le v živo, v zadnjih karantenskih mesecih tudi prek zooma. Da šolske ure, ko mladi zrejo v ekrane, niso pretirano monotone, lahko učitelji slovenščine na obisk povabijo ePrešerna. Enega največjih slovenskih pesnikov sicer pred učence žal še ni mogoče pripeljati v hologramski obliki, a jim ga igralec Nik Škrlec približa s prepletom poezije, domišljije in ustvarjanja.
Z zooma na youtube
»S producentko Mijo Špiler sva v času pred koronavirusom razmišljala o potujočem gledališču, ki bi učencem približalo učno snov, ki velja za precej težko. V osnovni šoli je to Prešernov Povodni mož, veliko otrok se ga uči na pamet, v srednji najbrž Krst pri Savici,« razlaga Škrlec, ki se ga mnogi spomnijo tudi kot voditelja kviza Male sive celice. Virus jima je prekrižal načrte, a sta dobila novo idejo. Otroke raje kot na zoom, ki jih spominja le na šolsko okolje, povabita na youtube, kjer so pravzaprav zelo domači, saj tam preživljajo svoj prosti čas. Na platformi za poslušanje in gledanje videov tako Škrlec spoznavanje Prešerna razširja na igranje s poezijo in učno snovjo, dodaja pa še učenje tehnik pomnjenja. Nič nenavadnega, mladi vedo, da je bil igralec tudi državni prvak v recitiranju števila pi, o tem podvigu pa je pred leti pripravil tudi gledališko predstavo Naj gre vse v pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk.
Njegov ePrešeren se tako začne z igro asociacij, s povezavo mnemotehnik z domišljijo. Sledi ekskurzija v pesnikovo okolje, ko učence s pomočjo storitve google street view pelje do Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem, na Dunaj gredo, da jih spomni, da je bil eden naših največjih pesnikov po poklicu odvetnik, sprehodijo se tudi po Trnovem, kjer je Prešeren prvič ugledal Primičevo Julijo. To jih, denimo, pripelje do Povodnega moža in verznih oblik in stopic, v katerih je pesnil avtor... »Na spletni ekskurziji poskušamo tehnike, s katerimi smo se uvodoma igrali, uporabiti v praksi in zgraditi improvizirano palačo spomina. Zato na koncu znanje preizkusimo tudi v skupnem kvizu,« dodaja.
Napor spletne komunikacije
Na zaprtem youtube dogodku sodelujejo učenci s pomočjo klepeta, s kakšnim vprašanjem se lahko v živo priključijo tudi prek skypa. »Vse gradim na tem, da bi bila dejavnost čim bolj interaktivna,« pojasnjuje Škrlec, čeprav je izkušnja spletne komunikacije včasih tudi naporna. »Najprej sem mislil, da je sovražni govor težava ene šole, nato se je izkazalo, da to niti ni težava otrok, ampak problem medija. Naenkrat sem prišel v njihov svet, kjer vladajo druga pravila komunikacije, tako da sem moral mlade večkrat opozoriti, da je tudi na drugi strani človek s čustvi, čeprav so vajeni komunicirati s spletnimi, velikokrat anonimnimi profili,« pojasnjuje. Pa ga je strah, da bi po koncu epidemije mladi zaradi interneta manj hodili v gledališče? »Nasprotno, morda pridejo z gledališkimi vsebinami zdaj najprej v stik prek spleta, pa bodo dali potem sami pobudo za obisk v živo,« poudarja.
Udeležence svojega spletnega dogodka sicer vedno opozori, da je razumevanje pravzaprav najboljši način, da si nekaj zapomnimo. »Razumevanje in pomnjenje sta dva ločena procesa, ki pa se lahko med sabo zelo dobro dopolnjujeta. Če prepoznaš stvari, ki bi jih bilo dobro vedeti, in želiš, da postanejo del tvojega delovnega spomina, jih moraš znati na pamet. Kako se jih na pamet naučiš, pa je stvar veščine. In stranski produkt tega je, da z uporabo tehnik pomnjenja gradimo tudi ustvarjalno misel in zmožnost razmišljanja zunaj okvirov, kar v šolah premalo gojimo,« je spomnil igralec.
