Položaj knjige je paradoksalen: na eni strani dosegajo uspešnice vedno višje naklade, v ZDA (in drugje) število izdanih knjig skokovito narašča, prodaja pa pada, kar pomeni, da veliko izdajateljev deluje neprofitno.

Ukrep za knjigo, virus proti knjigi

Od začetka lanskega leta je to stanje vsaj v neki meri z znižanjem davka na pet odstotkov priznala tudi naša prejšnja vlada. Boj za večjo dostopnost papirnatih ali elektronskih knjig z znižanjem 22-odstotnega davka se je v Sloveniji bil več kot deset let. Ko smo končno dočakali znižanje – žal ne popolno ukinitev DDV, kot so jo predlagali »zaničniki« – in se je zdelo, da bo knjiga vendarle rešena vsaj ene skrbi, pa je udarila korona, ki je zmanjšala dostopnost in s tem prodajo, povzročila odpoved dela programov in njegov prenos v letošnje leto. V leto, za katero so založniki lani še optimistično verjeli, da bo že običajno, zdaj pa postaja vse bolj jasno, da ne bo, da se znajo knjigarne še naprej zapirati, ekonomska kriza pa onemogočiti kupce.

Tako knjiga sama kot njene predstavitve, knjižni sejmi in tudi »dnevi«, kakršen bo jutri, so se v veliki meri preselili na splet, in bati se je, da bodo mnogi tam tudi ostali, saj je korona povečala število ljudi, ki kupujejo preko spleta, s tem pa postavila pod vprašaj smiselnost stroška najetih prodajalcev, dvoran, stojnic, vsega, kar pač, kot bi rekel Aškerc, »sejm dela živ«. S tem pa bodo izločili velik delež starejše populacije, da o socialni komponenti dogodka ne govorimo.

Samotno branje, samotni nakup

Tega se zavedajo tudi založniki. Anja Zag Golob iz založbe VigeVageKnjige je tako zapisala: »Če me vprašate, kaj po letu pandemije pri založbi najbolj pogrešamo: sejme. Živ stik z bralkami in bralci, zavzeto študiranje napovedi ARSO, ali bo deževalo, če bo, kdaj bo in koliko, predvsem pa druženje s publiko in kolegicami, kolegi na luftu ob štantu s knjigami. Za založbo je to eden od temeljnih smislov obstoja.«

Spletni Sejem s kavča, ki se začne že danes in bo trajal do nedelje, ponudil pa čez 500 naslovov, je tako lep oksimoron, bistroumni nesmisel, saj sejem po definiciji pomeni pohajanje po (deževnem) parku, polnem stojnic, ali kje pod streho, prelistavanje knjig, pogovor s prodajalci, kramljanje s prijatelji, kavč pa je, če gre za brskanje po ponudbi in nakup knjig, samotno opravilo. Slogan »podarite knjigo« zveni lepo, a v resnici gre zdaj, s kavča, le še za »kupite knjigo«. K sreči so tokrat založniki nakup, po spodleteli razdrobljeni obliki jesenskega knjižnega sejma, poenostavili s skupno košarico.