V četrtek, 6. maja, bodo v Kočevju del starega mestnega jedra poskusno zaprli za promet. Zapora bo na Ljubljanski cesti od hostla Bearlog mimo tržnice do začetka mestne ploščadi ter v prečni smeri mimo cerkve sv. Jerneja in Petchejeve hiše. Testno obdobje, ki ga bodo obogatili z raznimi dogodki, bo trajalo do sredine septembra. Jeseni sledi javna razprava oziroma evalvacija, ali je takšna prometna ureditev primerna ali pa morda mesto ob Rinži, ki je nedavno praznovalo 550 let mestnih pravic, potrebuje drugačne rešitve.
Gre za del akcijskega načrta Vsi v mesto!, ki ga občina izvaja v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora in v okviru katerega želi spremeniti mestno jedro v varen in zanimiv prostor za druženje in preživljanje prostega časa.
V mesto le stanovalci in dostava
Skozi staro mestno jedro po Ljubljanski cesti v prometnih konicah pelje tudi do 600 avtomobilov na uro. Gre za prometno najbolj zgoščen in hkrati najatraktivnejši del mestnega jedra s Karlovim mostom čez Rinžo, tržnico, cerkvijo sv. Jurija in trgom pred njo, ki ponujajo izjemen prostor za dogodke, druženja, posedanje ob kavici. Prostor bo poslikan s talnimi oznakami in opremljen z novimi klopmi in drevesi.
Stanovalci bodo lahko med zaporo nemoteno z avtomobili dostopali do svojih domov, dovoz bo urejen z Roške ceste enosmerno skozi staro naselje z najvišjo dovoljeno hitrostjo 20 kilometrov na uro. Prav tako bodo nemoteno potekale dostava in vse nujne vožnje, medtem ko bodo obiskovalci mestnega jedra lahko parkirali na obstoječih parkiriščih pri športni dvorani, Nami ali kulturnem centru, od koder je do Karlovega mostu le nekaj minut hoje.
Projekt Vsi v mesto! poteka od leta 2019. Kot pravi Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora, so v tem času skupaj z občino, prebivalci in lokalno akcijsko skupino preučili razmere v mestnem jedru, pripravili javno razpravo in izvedli nekaj javnomnenjskih anket. Občani so med drugim jasno izrazili, da jih v centru motijo visoke hitrosti avtomobilov, ovire za pešce in kolesarje, nevarne točke, premalo je tudi programov v javnem prostoru. Delovna ekipa inštituta in občine je tako pripravila akcijski načrt, ki bo podlaga za sistematične spremembe, od prometnega režima, urejanja prostora do programa na javnih prizoriščih, vključevanja mladih, dodajanja urbane opreme ter ureditve manjših lokacij za druženje in igro. »Most, denimo, bo postal novo prizorišče, nanj bi se lahko razširil del tržnice, lokali pa razširili svoje terase proti cestišču,« pravi Simonetijeva.
Ne gre za zapiranje mesta, ampak za nove vsebine
Prva faza akcijskega načrta se tako začenja s poskusno prometno ureditvijo. Po besedah župana Vladimirja Prebiliča ne gre za zapiranje mesta, ampak za vnos novih vsebin. »Želimo jasno sporočiti, da lahko ta del mesta uporabljamo tudi tako, da živi. Le tako lahko center dobi svoj smisel. Izkušnje drugih mest in trendi nam kažejo, da je to pravi pristop. Ljudem torej dajemo možnost spoznati, kako bi bilo, če ne bi bilo avtomobilov.« Skozi mesto bo mogoč zgolj tisti promet, ki je nujno potreben, torej le za ljudi, ki tukaj bivajo, ter nujne uporabnike. »Sam prostor želimo prepustiti pešcem ter vanj vnesti več dejavnosti.«
Prepričan je, da mesto lahko zaživi šele, ko se promet, kakršen je danes, umakne in prostor nameni pešcem. »Le tako bomo lahko vse, kar mestno središče ponuja, tudi dejansko uporabljali. Seveda so mnenja različna, toda še vedno vztrajam, da dokler so tukaj avtomobili, ta prostor nima prave vrednosti. Moja želja je, da bi do konca leta 2022 mestno jedro zaživelo na drugačen način. V kratkem bomo zgradili tudi brv čez Rinžo, urejamo promenado, skratka več bo površin za pešce in vse skupaj naj bi se sestavilo v smiselno celoto,« še dodaja Prebilič.
