V poplavi mobilnih aplikacij je odslej na voljo ena, ki ne temelji na neštetih fotografijah in videih o bolj ali manj nepomembnih dogodkih, ampak je njena glavna funkcija ohranjanje spomina starejših prebivalcev. Aplikacijo so poimenovali Zapis spomina, ob podpori Parka Škocjanske jame in Slovenskega etnografskega muzeja pa jo je objavil zavod za kulturo in sonaravno delovanje Dobra pot. »Namenjena je beleženju in objavljanju védenj, pričevanj, spominov starejših na najrazličnejše vidike življenja in kulture v preteklosti. Projekt s pomočjo sodobne tehnologije popularizira ustno izročilo in obenem opozarja na pomembno družbeno vlogo starejših kot nosilcev izročila,« pravijo v zavodu, ki deluje predvsem v Brkinih.
Zgodba o brkinskih nomadih
Preden so objavili aplikacijo, so v brkinskem okolju, ki ga najbolje poznajo, našli ljudi, ki nosijo zanimive spomine. Z njimi so naredili intervjuje. Ti so poleg zgodb iz registra nesnovne dediščine, ki jih je prispeval etnografski muzej, postali prve objave v aplikaciji. Ta bo osredotočena na vso Slovenijo, zato je v prihodnje mogoče pričakovati tudi zgodbe iz drugih delov države.
Zdaj je na primer mogoče prebrati spomine bratov Viljana in Alda Škerjanca, ki sta pripovedovala, kako se je njun oče Karlo ukvarjal z ovčerejo, potem ko je za doto dobil čredo ovac, in živel nomadsko življenje. »Tako velike črede ovac niso mogli preživljati doma, saj niso imeli strojev za pridelovanje krme. Jeseni so šli na pašo proti morju, poleti pa so se vrnili bliže domu,« sta razložila. Dodala sta, da so ovce veliko časa preživele na Slavniku in na Bonifiki v Kopru, kajti njun oče je podpisal pogodbo s koprsko agrarno zadrugo, na pot pa so odhajali peš. V aplikaciji je mogoče poslušati ali prebrati tudi druge zgodbe. Na primer o življenju tet in stricev Riharda Baše iz Jasen pri Ilirski Bistrici, o raznih jedeh, čebelarstvu, solinarstvu, hišnih imenih, brkinskem narečju, zbijanju pirhov, kako so nekoč kilometre v šolo hodili peš, pripovedi o vojnem času…
»Pomembno je, da se spomini ne izgubijo, ker so to temelji, na katerih stojimo. Ker živimo vse hitreje in na precej bolj instanten način kot nekoč, se v današnji družbi ti temelji vedno bolj pozabljajo. Zgodbe starejših nam lahko služijo kot opomnik ali smerokaz za prihodnost,« je povedala direktorica zavoda Dobra pot Nava Vardjan, ki pravi, da so se namenoma odločili za povezavo med starim in novim, med spomini in aplikacijo. Namesto banalnosti, ki jih na mnogih aplikacijah ne manjka, so z moderno tehnologijo povezali zgodovino v obliki, primerni današnjemu času. Dodala je, da je aplikacija preprosta za uporabo in da je eden od ciljev tudi, da bi mlajši starejše učili, kako se uporablja. Želijo si, da bi mlajši pristopili do dedkov in babic, jim prisluhnili, stik pa morda našli ravno s pomočjo te aplikacije.
Hiše propadajo
Zavod Dobra pot izvaja tudi druge projekte. Delujejo šest let in imajo status delovanja v javnem interesu na področju kulturne dediščine. Med drugim mlade prek projektov Erasmus+ ozaveščajo o naravni kulturni dediščini, organizirajo arheološke pohode, zeliščarske delavnice, poletne tabore, izmenjave semen, vodijo delavnice pletarstva… Med svojim delom opažajo, da se je mnogo mlajših ljudi odselilo v mesta in da precej starejših živi osamljeno življenje.
»Brkinsko okolje je slikovito. V kamnitih hišah in starih domačijah je precej romantike in včasih je težko videti, da veliko hiš na vasi propada. Strehe se udirajo, ker so šli otroci v mesta, starejši pa ne zmorejo sami. Gredo v domove ali so sami do konca,« je dejala Nava Vardjan in dodala, da v času epidemije, ko je mogoče delo od doma, vasi postajajo bolj živahne. »Upamo, da bo to prineslo spremembo v načinu dojemanja, da podeželje ni nujno zaostalo okolje,« je sklenila.