Slovenija se je na novi lestvici medijske svobode med 180 državami uvrstila na 36. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Organizacija Novinarji brez meja (RSF), ki indeks medijske svobode objavlja od leta 2002, je v danes objavljenem letnem poročilu zapisala, da se v Sloveniji težave glede svobode medijev nadaljujejo kljub pritiskom mednarodnih nevladnih organizacij.
V poglavju o Sloveniji z naslovom »Nevarna pot za svobodo medijev« poročilo opozarja, da je obrekovanje še vedno kazensko preganjano, politiki medije še naprej zastrašujejo s tožbami, novinarji pa so pogosto tarča besednih napadov. »Te težnje so prišle še bolj do izraza, ko je Janez Janša, vodja skrajno desne stranke SDS, marca 2020 postal predsednik vlade,« navaja poročilo.
Napadi na kritične novinarje, RTV in STA
Po kampanji blatenja, usmerjeni proti neodvisnemu novinarju (in dopisniku RSF) Blažu Zgagi, ki je preiskoval vladno ukrepanje v koronavirusni krizi, so bili, kot piše v poročilu, tudi drugi kritični novinarji napadeni na družbenih omrežjih in v provladnih medijih, ki jih financirajo oligarhi, ki podpirajo madžarskega premierja Viktorja Orbana, zaveznika Janše. Da bi spodkopala uredniško in finančno neodvisnost javne TV in Slovenske tiskovne agencije (STA), pa je Janševa vlada po Orbanovem zgledu sprejela okvirne institucionalne korake ter konec leta 2020 in v začetku leta 2021 ukinila financiranje STA, ugotavljajo v RSF.
Privrženci SDS so ustvarili alternativno »nacionalno tiskovno agencijo«, ki objavlja strankino propagando. Poročilo še navaja, da so bili medtem mediji v zasebni lasti ekonomsko prizadeti zaradi odločitve o ustavitvi prodaje časopisov v kioskih v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.
Na vrhu lestvice medijske svobode ostaja Norveška
Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode ugotavlja, da je bilo v zadnjem letu novinarstvo »popolnoma blokirano ali resno ovirano« v 73 državah po svetu, v 59 državah pa »omejeno«. Novinarstvo je najboljše cepivo proti dezinformacijam, je opozoril generalni sekretar RSF Christophe Deloire. »A na žalost njegovo proizvodnjo in distribucijo prepogosto blokirajo politični, gospodarski, tehnološki in včasih celo kulturni dejavniki,« je zapisal.
Na vrhu lestvice medijske svobode je sicer že peto leto zapored Norveška, na drugem mestu je tako kot v zadnjih dveh letih Finska, sledijo Švedska, Danska, Kostarika in Nizozemska. Na dnu lestvice so Eritreja, Severna Koreja, Turkmenistan, Kitajska in Džibuti. Najbolj represivno okolje za novinarje še naprej ostaja območje Bližnjega vzhoda in Severne Afrike; poročilo izpostavlja zlasti poslabšanje razmer v Iranu, Savdski Arabiji, Egiptu in Siriji.
Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002. Pri tem upoštevajo več dejavnikov, kot so neodvisnost medijev, samocenzura, pravni okvir in preglednost.
