V ponedeljek ob 22.55 uri je objavil enigmatični tvit. »To, kar naredimo v krizi situaciji, nas pogosto bremeni manj kot tisto, kar si želimo, da bi storili,« je Mario Fafangel zapisal v angleščini in dodal povezavo do odlomka iz nanizanke Zvezdne steze, ki mu je tako zelo pri srcu. Kaj je pravzaprav sporočal preko twitterja, je postalo razumljivo šele danes zjutraj.

»Obveščam vas, da z današnjim dnem nepreklicno odstopam kot član Strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19, ustanovljene pri ministrstvu za zdravje,« je v včerajšnjem dopisu ministru za zdravje Janezu Poklukarju zapisal Fafangel. Odločitev je profesionalne narave, je dodal. In izhaja iz dejstva, da sta vloga in teža epidemiologov pri usmerjanju ukrepov v času pandemije še naprej nezaznavna. Na vseh ravneh.

Zdaj je še slabše kot prej

»Ko sem prejel vaše povabilo za ponovno sodelovanje v strokovni skupini, sem resnično verjel, da bo v drugem krogu drugače. Drugače je res, slabše je,« pravi. V svetovalni skupini je namreč glas epidemiološkega kolegija, ki ga je zastopal, ostajal v manjšini in predstavlja le en glas. Odločitve, ki se sprejemajo v okviru svetovalne skupine, pa epidemiološko službo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vse pogosteje potiskajo v kot, v katerem so prisiljeni sprejemati drastične ukrepe.

Strokovna skupina spravlja epidemiologe v stisko

»Sprejete odločitve, ki so pogosto v nasprotju z mnenjem epidemiološke službe in tudi z ustaljenimi protokoli in načinom dela epidemiologov, nas spravljajo v stisko in zato pri tem ne morem in ne želim več sodelovati. Neprestano opozarjanje na nesmiselne odločitve, ki rušijo utečene postopke delovanja epidemiološke službe, in pisanje ločenih mnenj za zapisnik strokovne skupine je nesmiselno in neproduktivno,« je prepričan.

Fafangel je izpostavil, kako so v epidemiološki službi in še posebej on s težkim srcem 16. marca 2021 podprli uvedbo tako imenovanega lockdowna. Pri čemer so ga predlagali na jasen način in ga osnovali na podlagi vseh dostopnih epidemioloških kazalnikov o poteku epidemije ter njihovega znanja in izkušenj s področja spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.

Predlagali so časovno jasno opredeljen ukrep, tako rekoč brez izjem, razen ene same, in to je bila možnost druženja v namen socialne podpore za posameznike v stiski med prazniki. Pa tudi to izjemo so močno odsvetovali. To so naredili le za to, ker se zavedajo, da čas ni nadomestljiv in žal obstajajo okoliščine, kjer ga enostavno ni več. V dani situaciji so zato izbrali raje kratkotrajno učinkovito zamejevanje širjenja virusa kot neskončno trajanje ukrepov, ki jih družba ne (z)more več sprejemati. Hkrati se zavedajo, da le z obvladovanjem virusa lahko posamezniki, družba in gospodarstvo zares preživijo. To je bil za njih znova le izhod v sili.

Izgubili so zaupanje ljudi

»Zatem pa smo bili deležni lockdowna v nerazumljivi izvedbi, s številnimi izjemami, zaprtimi šolami (ki bi se morale zadnje zapreti in prve odpreti), z delno odprtim gospodarstvom (brez smiselnosti zakaj nekatere dejavnosti odprte in druge zaprte), z nerazumljivimi ukrepi obvezne uporabe mask na prostem, nerazumljivimi ukrepi na mejah in drugimi izjemami,« je razočaran epidemiolog. »S tem se je izgubila možnost kratkoročnega ukrepanja, hkrati pa bi lahko drastično izboljšali trenutno epidemiološko situacijo in ustrezno prilagodili ukrepe. Izgubilo se je tudi zaupanje ljudi.«

Poudaril je, da je epidemiološka služba NIJZ v zadnjih mesecih prek vseh možnih kanalov podala številne predloge – če smo bili vprašani ali ne – in predlagali drugačen pristop pri obvladovanju epidemije. Zagovarjala je pristop, ki temelji na cepljenju kot izhodni strategiji, glasovala za prekinitev nekaterih ukrepov (na primer policijske ure, omejitev gibanja na občine, regijskega semaforja in nadomestitev z nacionalnim pristopom), ki prvenstveno niso namenjeni vzdrževanju epidemiološkega stanja, saj posegajo pregloboko v človekove pravice, kar je nedavno potrdilo tudi ustavno sodišče. Takšni pristopi po njenem mnenju niso primerni za Slovenijo, za Evropo in za svet.

Epidemiologi in tudi drugi strokovnjaki s področja javnega zdravja zagovarjajo različne kombinacije smiselnih ukrepov, ki gradijo predvsem na transparentnem upravljanju in na zaupanju ljudi. Številne odločitve, ki jih sprejema strokovna skupina pod vodstvom Mateje Logar, pa se od teh pristopov oddaljujejo oziroma so diametralno nasprotne.

»Kot epidemiologu se mi zdi naravnost grozljivo, da bom odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazijo svoje mnenje o čemerkoli na javnem zunanjem prostoru. Kot epidemiologu mi je namreč pomembno le to, da pri tej pravici upoštevajo strokovna priporočila o medsebojni razdalji in zaščitni maski, če razdalje med posamezniki ni. Jaz se boga ne želim igrati,« je sklenil dopis Fafangel.

Prvega izstopa ni želel pojasnjevati javnosti

Iz podobnega svetovalnega telesa ministrstva za zdravje – tedaj ga je vodila Bojana Beović – je Fafangel odstopil decembra lani. Svoje odločitve takrat ni želel pojasnjevati javnosti. »Sporočil je, da izstopa, ker njegovi predlogi niso bili v celoti upoštevani,« je zatem sporočila Beovićeva in ocenila, da se z njegovim odstopom ne bo veliko spremenilo. »Verjetno se dostikrat ni strinjal z načinom in razmišljanji posameznikov znotraj skupine. Če ne moreš narediti koraka naprej, verjetno pač sprejmeš drugačno odločitev,« je njegov odstop lani komentiral tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar. Uradni govorec vlade Jelko Kacin pa je takrat dejal, da ne bo komentiral morebitnih frustracij, ki jih imajo člani skupine, ker ukrepi ne delujejo.

Poklukar obžaluje odstop Fafangla

Na odstop Fafangla se je danes odzval tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki pa je za epidemiologa že našel zamenjavo. Njegovo mesto v svetovalni skupini bo po novem zasedla Irena Grmek Košnik. »Odstop kolega dr. Fafangla obžalujem in se mu iskreno zahvaljujem za njegovo dosedanje sodelovanje. Pri nadaljnjem delu mu želim vse dobro in se veselim skupnih projektov Ministrstva za zdravje in NIJZ v bodoče. Za pomoč pri zajezitvi epidemije in za sodelovanje v posvetovalni skupini sem zaprosil kolegico epidemiologinjo doc. dr. Ireno Grmek Košnik, ki je sodelovanje potrdila. Nemudoma bo začela z delom v posvetovalni skupini,« je sporočil Janez Poklukar.