Napeta igra prestolov v vladajoči krščanskodemokratski in krščanskosocialni uniji (CDU/CSU) se je v Nemčiji nadaljevala tudi sinoči. CDU/CSU je nadaljevala postopke izbire skupnega kanclerskega kandidata, a ni šlo gladko, čeprav je bavarski predsednik Markus Söder in predsednik CSU odločitev, ali naj unijo sestrskih strank na volitve povede on ali pa vodja CDU Armin Laschet, prepustil zveznemu predsedstvu CDU. To je zasedalo sinoči in razpravljalo, kaj storiti. Laschet je vztrajal pri kandidaturi, čeprav so se tudi znotraj njegove stranke vrstili glasovi, naj da prednost Söderju, ki ima širšo podporo javnosti. V nedeljo je Söderja podprl tudi večji del strankarskega pomladka.
Söderjeva politična igra
Söder je včeraj dokazal, da je premeten politični maček, ko je po dnevih političnih napetosti poskrbel za preobrat s predlogom, naj o skupnem kandidatu odloči kar predsedstvo CDU. Pripravljen je bil na oboje: sprejeti Laschetovo kanclersko kandidaturo ali pa sam popeljati CDU/CSU na volitve, če bi ga potrdila CDU. Tako je stopil korak nazaj, a hkrati ohranjal pritisk v merjenju moči za oblast.
Vse ostrejši spopad za oblast je v zadnjih dneh močno načel zvezo strank. Že so se postavljala vprašanja, kako ranjena bo izšla CDU/CSU iz te igre, ne glede na to, kdo bo kanclerski kandidat. Prav tako se je ugibalo, ali bi ob morebitni podpori CDU Söderjevi kandidaturi Laschet sploh lahko ostal predsednik stranke, ki jo je prevzel šele januarja.
Zeleni nominirali Baerbockovo
Nekaj ur pred tem je stranka Zelenih, ki se je v minulih letih okrepila in je po javnomnenjskih raziskavah na drugem mestu za CDU/CSU, po kazala povsem drugačen pristop in brez zdrah določila svojega kanclerskega kandidata. Odločili so se za 40-letno sopredsedujočo stranki Annaleno Baerbock in s tem zaorali ledino, saj so sploh prvič v svoji zgodovini določili kanclerskega kandidata in za nameček še žensko.
Vodstvo Zelenih je Baerbockovi dalo prednost pred sopredsedujočim stranki Robertom Habeckom, ki so mu javnomnenjske raziskave sicer bolj naklonjene. Že pred odločitvijo vodstva stranke pa je bilo jasno, da bosta kandidata tesno sodelovala v volilni kampanji, ne glede na to, kdo bo na koncu izvoljen. »Želimo voditi novo vlado. Toda ker politika ni vaja v izpolnjevanju želja, bodo volilci odločili, kako močni bomo izšli s teh volitev,« je ob nominaciji za kanclersko kandidatko, drugo žensko v takšni vlogi v nemški zgodovini (po Angeli Merkel), dejala Baerbockova. Zeleni se glede na aktualne rezultate javnomnenjskih volitev omenjajo kot verjetni koalicijski partnerji v naslednji vladi, potem ko so že bili v igri po volitvah leta 2017 za sodelovanje v tako imenovani »jamajški koaliciji« (barve strank so se ujemale z barvami na jamajški zastavi) s krščanskimi demokrati in liberalci. Po septembrskih volitvah poznavalci ne izključujejo njihovega sodelovanja v veliki koaliciji s CDU/CSU. Omenja se tudi možnost, da bi ob ugodnem volilnem rezultatu sestavili koalicijo s socialdemokrati in liberalci.
Baerbockova je svež obraz v nemški politiki. S 33 leti je bila prvič izvoljena v bundestag, kjer končuje svoj drugi mandat, doslej pa še ni imela pomembnejše vodstvene funkcije. »Ja, nisem bila kanclerka in tudi nikoli ministrica. Zastopam prenovo. Drugi lahko zastopajo status quo,« je pomanjkanje vodstvenih izkušenj priznala Baerbockova in z namigom na morebitno zmago Zelenih dejala, da je v letošnjem letu vse mogoče.