Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je na današnji tiskovni konferenci povedal, da je v trenutnih negotovih razmerah zaradi izjemnih okoliščin in skladno z zakonom o fiskalnem pravilu dovoljeno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, vendar le, če to ne ogrozi srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Projekcije proračunskih dokumentov vlade za leti 2021 in 2022 po njegovih besedah nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, ki je glede na trenutno razpoložljive napovedi proticiklična, pri čemer pa so nekateri že sprejeti ukrepi tudi strukturni, zato bodo bremenili prihodnji položaj javnih financ.
Predvideno poslabšanje strukturnega položaja v teh dveh letih izhaja zlasti iz povečane investicijske aktivnosti države. »Težava je predviden sorazmerno velik obseg, pri čemer se pojavi vprašanje upravljanja in učinkovitosti,« je dejal Kračun in opozoril, da je le majhen delež virov predviden iz evropskih nepovratnih sredstev.Ob tem imamo po njegovih besedah opravka tudi s poslabšanjem fiskalnega položaja zaradi strukturnih ukrepov, ki so že bili sprejeti. »Učinek tega poslabšanja je 330 milijonov evrov na letno. Zato ugotavljamo, da se kratkoročno položaj javnih financ poslabšuje,« je opozoril Kračun.
Projekcija izdatkov ni podkrepljena z ukrepi
V letih 2023 in 2024 je predvideno zmanjšanje nominalnega primanjkljaja, kar nakazuje nekoliko restriktivnejšo fiskalno politiko, ki bi bila po trenutno znanih makroekonomskih napovedih po oceni Fiskalnega sveta sicer ustrezna. »Vendar pa projekcija v določenem delu izdatkov ni realistična oziroma bi za uresničitev zahtevala sprejetje ukrepov, ki pa v predloženih dokumentih niso predstavljeni,« je opozoril Kračun. Izdatki javnega sektorja in sektorja država naj bi namreč v tem obdobju po načrtih vlade letno rasli manj kot za en odstotek, kar je bistveno manj kot so se povečevali pred sedanjo koronsko krizo, pa čeprav bo po predvidevanjih gospodarska rast podobna.
Precej optimistične so po oceni Fiskalnega sveta tudi predpostavke glede sposobnosti pridobivanja evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi namreč porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih sredstev, ki so na voljo v naslednjih desetih letih.
Zaostanek pri gospodarski rasti naj bi ujeli šele leta 2024
Fiskalni svet je opozoril tudi na povišanje dolga. »To je v krizi v pretežni meri razumljivo, pri čemer pa bi predvideno visoko nominalno rast dolga morali učinkovito izkoristiti za krepitev gospodarskega potenciala,« je dejal Kračun, ob tem pa opozoril, da bi lahko vztrajanje dolga na visoki ravni zlasti ob javnofinančnih izzivih staranja prebivalstva in morebitnih novih šokih dodatno ogrozilo dolgoročno vzdržnost javnih financ. Dolg naj bi se sicer ob nadaljevanju ugodnih pogojev zadolževanja ohranjal pri okoli 80 odstotkih BDP in bo med višjimi v EU. Projekcije, ki bi privedle do njegovega zmanjšanja, po oceni Fiskalnega sveta niso realistične.
Kračun ocenjuje, da se bo gospodarsko okrevanje začelo že letos. Čeprav naj bi se BDP tako že prihodnje leto vrnil k ravnem iz leta 2019, pa bo to še vedno pod ravnjo, ki je bila napovedana pred krizo. Zaostanek pri gospodarski rasti bi po njegovi oceni lahko ujeli šele leta 2024, zato bo, kot je dejal, še nekaj časa nujna ekspanzivna fiskalna politika. A tudi ta, kot opozarja Kračun, ima svoje meje; v primeru občutnega poslabšanja javno finančne vzdržnosti bi tako lahko Slovenija znova postala tarča finančnih trgov.
»Države se ob krizah ne lotevajo davčnih reform«
Po oceni Fiskalnega sveta so bili sicer ukrepi, sprejeti za omejevanje posledic epidemije, ustrezno zasnovani, njihov obseg pa je bil primerljiv z drugimi državami EU. Vendar so bili poleg ukrepov za omejevanje posledic epidemije v zadnjem obdobju sprejeti oziroma napovedani ukrepi, ki po ocenah Fiskalnega sveta poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in tako omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v naslednjih letih.
Pri tem imajo med drugim v mislih prejšnji teden napovedano davčno reformo. »Znižanje davkov, zlasti glede stroškov dela, je načeloma koristno, vendar pa se države ob krizah običajno ne lotevajo reform, ki bi dodatno klestile prihodke,« je dejal Kračun in opozoril, da napovedani davčni ukrepi v projekcije sploh niso vključeni.
»Glede na to, da naj bi davčna reforma kratkoročno znižala javnofinančne prihodke, je vprašanje, kako bo izpad nadomeščen. Za to pa nimamo verodostojnih izračunov. Vsekakor je to napaka in pomanjkljivost programa,« je opozoril Kračun. Ker je takšno ukrepanje še posebej v danih razmerah po oveni Fiskalnega sveta neustrezno, pozivajo vse deležnike, da ne sprejemajo nadaljnjih strukturnih ukrepov, ki bi manevrski prostor za okrevanje dodatno omejevali.
