Pred selektorskim debijem na slovenski klopi je imel Črnogorec Dragan Adžić veliko težav z igralskim kadrom. Že na pripravah prejšnji teden v Ljubljani ni mogel računati na krožno napadalko Valentino Klemenčič (Krim), ki so ji pred dnevi operirali poškodovano levo ramo, zaradi česar bo z igrišč odsotna vsaj štiri mesece. Nini Zulić, igralki turškega kluba Kastamonu Belediyesi, sta tako hitri kot PCR-test pokazala pozitivno vrednost in sanj o tekmi proti Islandiji je bilo konec. Preventivno je zaradi tveganega stika morala v samoizolacijo še njena klubska soigralka Amra Pandžić, ki pa je bila kasneje na PCR-testu negativna in se je seveda lahko vrnila v ekipo.
Levoroka ostrostrelka Ana Gros, članica francoskega Bresta (v naslednji sezoni bo okrepila ruski CSKA iz Moskve), si je na zadnji tekmi pred prihodom v Ljubljano proti Metzu v evropski ligi prvakinj poškodovala levo koleno, zato kapetanka ni mogla pomagati reprezentanci. Prav tako ni bilo vratarke Maje Vojnović, ki je selektor Adžić ni uvrstil v izbrano šestnajsterico. Naslednja težava je sledila že v četrti minuti sobotne tekme na Kodeljevem, ko je vratarka Branka Zec po obrambi nerodno doskočila na levo nogo, si poškodovala koleno in se do konca ni več vrnila na igrišče. Članico nemškega Waiblingena je na srečo odlično zamenjala Pandžićeva, ki je zbrala 14 obramb ob kar 56-odstotni uspešnosti pri ustavitvi strelov.
Enaka končna razlika kot v Celju
Slovenija in Islandija sta se pred sobotno tekmo nazadnje pomerili pred dobrimi tremi leti v kvalifikacijah za EP 2018. V Reykjaviku se je končalo z remijem (30:30), potem ko je Teja Ferfolja tri sekunde pred koncem dosegla izenačujoči gol, v Celju pa so Slovenke povozile reprezentanco iz dežele gejzirjev s plus deset (28:18). Na Kodeljevem je bilo vodstvo z 1:0 za gostje prvo in sočasno tudi zadnje na tekmi. Adžićeva četa je že po desetih minutah vodila za štiri (7:3), v končnici dvakrat za pet (11:6, 12:7), za rekordnih šest pa ob odhodu na odmor (13:7).
Pod dirigentsko palico Elizabeth Omoregie, z devetimi goli prve strelke tekme, so Slovenke pridno polnile mrežo tekmic, ki so zaradi odlične obrambe Slovenije in super posredovanj Pandžićeve v vsakem polčasu dosegle le po sedem golov. Prav Pandžićeva je s strelom na prazna vrata prek celotnega igrišča dosegla svoj prvi reprezentančni gol za premiernih plus deset (21:11 v 50. minuti), največji zaostanek Islandk pa je znašal dvanajst (11:23). Končna razlika desetih golov (24:14) je bila enaka kot na tekmi v Celju, bila pa bi lahko še precej višja, če gostiteljice ne bi zapravile kar štirih sedemmetrovk od skupno sedmih.
V sredo po sedmi nastop na SP
Že po visoki zmagi na Kodeljevem je močno zadišalo po Španiji, ki bo od 2. do 19. decembra letos gostila SP. Povratni dvoboj v Hafnarfjordurju bi moral biti le formalnost in Slovenija bo po Nemčiji 1997, Italiji 2001, Hrvaški 2003, Rusiji 2005, Nemčiji 2017 in Japonski 2019 skupno sedmič in tretjič zapored nastopila med svetovno elito. Z razpletom je bil zadovoljen tudi selektor Dragan Adžić: »Dvoboj z Islandijo je bil zame eden največjih izzivov v moji trenerski karieri, še posebej zaradi vseh težav in kratkega časa za priprave. Ponosen sem na dekleta, ki so se odlično odzvala. Ko se igra kakovostna obramba, navadno pravilno reagirajo tudi vratarke. To se je tokrat zgodilo. Ne zgodi se pogosto, da prejmeš le 14 golov, čeprav imam za seboj že veliko tekem tako na reprezentančni kot na najvišji klubski ravni.«
»Naša ekipa se je odlično povezala v obrambi, ki je bila fenomenalna. Nam vratarkam potem ni težko ubraniti strelov. Tudi v napadu smo zadevale in si pred povratno tekmo priigrale lepo razliko,« je ocenila vratarka Amra Pandžić. Ena junakinj sobotnega uspeha je bila Elizabeth Omoregie, v Grčiji rojena (oče Nigerijec, mama Bolgarka) igralka romunske ekipe CSM Bukarešta, ki ima že nekaj let tudi slovenski potni list: »Pred tekmo nismo imeli veliko časa za pripravo. Zmaga bi sicer lahko bila višja. V obrambi, ki je bila ključ do uspeha, smo igrale vrhunsko. Eden pomembnih dejavnikov na poti do te zmage je bila tudi energija. Ne le tistih igralk, ki so bile na terenu, pač pa tudi tistih na klopi in za klopjo. Zavedale smo se, da ne smemo popuščati in da pred povratno tekmo šteje vsak gol.«
