Biti četrti na športnih tekmovanjih je vedno nehvaležno, saj zgolj nosilci kolajn poberejo smetano. Sploh na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Marsikateri športnik si zato želi, da bi bil raje uvrščen nižje in bi mu bila ta smola prihranjena. A biti četrti ni vedno slabo. Sploh ne v poslovnih vodah. Če ste na primer četrto največje podjetje v svetu avtomobilizma, je to zagotovo zelo dobro. To namreč pomeni, da se jekleni konjički prodajajo z odliko, poslovni rezultati pa na obraz odgovornih izvabljajo nasmešek. Prav takšno je na primer podjetje Stellantis, ki je nastalo z združitvijo koncernov FCA in PSA, pod njegovo okrilje pa sodi kar 14 ameriških in evropskih avtomobilskih znamk.
Še več, letno izdelajo okoli osem milijonov vozil in zaposlujejo več kot 400.000 ljudi. V podjetju pod vodstvom Carlosa Tavaresa nič ni prepuščeno naključju, še posebej, ko beseda nanese na oblikovanje. Že vrabci na veji čivkajo, da danes avtomobile kupujemo z očmi, zato je privlačna oblika porok uspeha, dober oblikovalec pa ključna oseba, da se štirikolesniki dobro prodajajo. Ime mu je Ralph Gilles in čeprav njegovo ime mogoče površnemu ljubitelju avtomobilizma ni najbolj znano, ima pri 51 letih oblikovalsko kilometrino. Konec koncev je začel risati avtomobile, ko mu je bilo vsega osem let. A skrbeti za to, da bodo avtomobili prav vseh znamk videti všečno in prepoznavno, seveda ni mačji kašelj. Kako uspešen bo, pa bo pokazala prihodnost. Doslej je bila njegova kariera sopomenka uspeha.
Pismo tete šefu Chryslerja pomagalo pri zaposlitvi
Ko je leta 1992 diplomiral na fakulteti za kreativnost v Detroitu, so ga takoj zaposlili v Chryslerju. Verjetno je pomagalo tudi pismo njegove tete, v katerem je bilo priloženih nekaj njegovih skic, naslovila pa ga je na direktorja Chryslerja Leeja Iacocco. Ta je v mladeniču takoj prepoznal velik talent, pa čeprav mu njihovi avtomobili niso bili ravno blizu. »Avto, ki me je navdahnil, da sem postal oblikovalec, je bil porsche 928. Najprej sem ga videl na cesti, nato še v filmu Nevaren posel (Risky Business). Bil je pred časom in tako zelo drugačen od tekmecev. Ta avto me je obsedel,« se spominja oblikovalec, čigar prvi lastniški avto je bil volkswagen scirocco letnik 1981, ki ga je oblikoval eden njegovih najljubših dizajnerjev Giorgetto Giugiaro. Kmalu je spoznal, da je pri oblikovanju avtomobilov najzahtevnejša časovna komponenta, ker je treba gledati v prihodnost, saj se zakonitosti trga hitro spreminjajo. »Danes nam na srečo pomagajo številne sodobne tehnologije, avto pa veliko testiramo v vetrovnem tunelu. Pozornost na podrobnosti je ključna. So se pa avtomobili v zadnjih 15 letih močno spremenili, postali so občutno bolj varni in tudi okolju prijazni,« pravi v New Yorku rojeni sin emigrantov s Haitija, čigar premoženje je ovrednoteno na 10 milijonov dolarjev. Tudi zato si lahko privošči, da ima v garaži ferrari 458.
Po njegovi krvi se pretaka adrenalin, saj je navdušen amaterski dirkač, kar počne z dodgeem viperjem in chryslerjem 300C, ki ga je tudi sam oblikoval. Prav ta avto, ki so ga prvič predstavili leta 2003 na salonu v New Yorku, ga je najbolj zaznamoval, saj je postal prodajna uspešnica. »Mediji so pisali, da sem se sam podpisal pod ta avto, kar pa ni res, saj sta mi pomagala tudi oblikovalca Mark Hall in Jeff Gale. Oblikovanje avta je vedno timsko delo,« se spominja časov, ko je izobrazbo nadgradil z diplomo MBA na Univerzi v Michiganu. Je zahteven šef, saj od podrejenih pričakuje, da delajo 24 ur na dan in vse dni v tednu. »Dober oblikovalec ves čas dela,« je njegov moto.
Temnopoltih oblikovalcev avtomobilov ni veliko
Je eden redkih temnopoltih oblikovalcev, ki jim je v avtomobilskih vodah uspelo ustvariti uspešno kariero. »To moram poudariti, sem šele drugi temnopolti, ki mu je uspelo postati vodja dizajna, kar me resnično veseli. Porok uspeha je gotovo, da greš iz cone udobja. Veseli me, da pomagam mladim. Vsak izmed njih, ki je nadarjen, lahko nekoč dobi službo, ki jo imam trenutno sam,« pravi oče dveh otrok, ki živi svoje sanje, saj počne natančno to, kar mu je bilo usojeno – oblikuje avtomobile. »Od nekdaj sem jih hotel oblikovati. Ko sem odraščal, sem sanjal o tem, da bi oblikoval corvette, lamborghinije ali ferrarije. Z avti sem bil obseden,« se spominja svojih mladostniških let, ko je prvo zaposlitev dobil v prodajalni kruha.
Kariero pri Chryslerju je začel z oblikovanjem notranjosti limuzine concorde, že pri 31 letih pa je postal direktor in bil odgovoren za razvoj chryslerja 300, dodgea magnuma in dodgea chargerja. »Bilo je zastrašujoče. Rekel sem si, moj bog, res me vidijo kot vodjo.« Ko je leta 2015 postal glavni oblikovalec pri koncernu FCA, je dokončno vedel, da mu je uspelo izpolniti otroške sanje. Danes mu seveda ni lahko. Skrbeti za toliko znamk z različno gensko zasnovo ni enostavno. »Pod okriljem Stellantisa je res ogromno znamk. Podjetje je občutno zraslo v vseh pogledih, moja odgovornost pa je posledično še večja. Vožnja avta je postala ena najbolj kompleksnih stvari, ki jih ljudje počnemo, mogoče celo bolj kompleksna, kot se sami zavedamo. Sam nočem verjeti, da bo avto nekoč postal blago. Če se bo to zgodilo, bo to zame črn dan,« pravi možakar, ki obožuje potovanja, kjer koli že je, pa vedno opazuje avtomobile in to, kako jih ljudje uporabljajo. Tehnologija napreduje z velikimi koraki, avtonomna vožnja postaja realnost. »To je super. Vem, da bo kmalu prišel dan, ko se moja 70-letna mama ponoči ne bo več bala voziti avta. Avtonomna vožnja nam bo pomagala, da bomo kilometre premagovali bolj udobno in tudi varno,« je še prepričan, hkrati pa se boji, da ko bodo avtomobili enkrat vozili sami, to, kako bodo oblikovani, ne bo več pomembno. »Vendarle pa upam, da bo oblika vedno štela. Sicer bom ostal brez službe.«
