Za konkretnejše ocene škode je še prezgodaj, pove Boštjan Kozole, direktor podjetja, ki je bilo leta 2012 razglašeno za gazelo dolenjsko-posavske regije. »Prve ocene bodo znane sredi maja, potem pa šele konec junija, ko pride na vrsto tako imenovano junijsko trebljenje in se vidijo še zadnje poškodbe na sadnem drevju. Tam, kjer imamo sisteme zaščite, za zdaj dobro kaže, vendar tudi tu ne morem dati končne ocene. V sadovnjakih, kjer nimamo zaščite, pa so posledice hude – od velike škode do totalke.«
Vlaganje v oroševalne sisteme
Z oroševalnimi sistemi za zaščito pred pozebo je zavarovanih okoli 25 odstotkov sadovnjakov, medtem ko jih je v celotni skupini zaščitenih manj kot 18 odstotkov. »Če bo le mogoče oziroma če nam bo uspelo dobiti vsa potrebna dovoljenja, se bomo v prihodnje osredotočili izključno na oroševalne sisteme, kajti zadnja pozeba je bila že četrta v zadnjih šestih letih, od katerih so bile tri res ekstremne,« poudari Kozole in nadaljuje, da bodo zaradi teh vlaganj, če bo treba, pač kak hektar sadovnjakov zmanjšali. V podjetju so vsa leta ogromno vlagali v zaščitne sisteme in tehnologijo. Leta 2010 so zgradili največjo in najsodobnejšo sortirnico in pakirnico sadja v Sloveniji, namestili so mreže proti toči, obnovili sadovnjake, zgradili namakalne sisteme in obnovili vozni park, v zadnjih letih pa so vlagali predvsem v oroševalne sisteme.
Evrosad v običajnem letu pridela okoli 20.000 ton sadja in zelenjave, od česar je večina, 17.000 ton, sadja. Poudarek je še vedno na jabolkih, ki so paradni produkt podjetja, zaradi diverzifikacije pa pridelujejo več hrušk, breskev in jagod ter zelenjave. Letos naj bi imeli tudi prve količine češenj in sliv, vendar so češnje najbrž čisto pozeble, medtem ko so nasadi sliv delno zaščiteni z oroševanjem. Polovico pridelka prodajo v Sloveniji, polovica gre na tuje trge, če pa je pridelek manjši, ima prednost domači trg. Največji izvozni trgi so Anglija, Egipt oziroma Afrika in Bližnji vzhod (Dubaj, Savdska Arabija, Katar, Kuvajt, Oman), vendar je na slednjem že konkurenca, kajti tja prihajajo jabolka z vsega sveta, pove Boštjan Kozole. Kot zanimivost naj dodamo, da na Maldive prodajajo jabolka sorte granny smith, ki jih tam ponujajo v petičnih hotelih, medtem ko gredo pri nas težko v promet, čeprav jih ima določen krog potrošnikov, tudi mladi, zelo rad. Škoda, da je ta sorta na trgovskih policah premalo zastopana, doda direktor, je pa to odločitev trgovcev, saj so kupci predvsem velike trgovske verige in specializirani veletrgovci s sadjem.
Tržnica v sodelovanju z lokalnimi pridelovalci
Skupina Evrosad obsega tri podjetja, poleg matičnega v Krškem še podjetji Sadjarstvo Blanca in Sadjarstvo Ormož, ter sodeluje s 30 pogodbenimi partnerji. Sodelovanje z manjšimi lokalnimi pridelovalci je obrodilo sad s tržnico Evrosad, prodajalno dnevno sveže Evrosadove zelenjave in sadja iz hladilnice, ki prodaja tudi veliko pridelkov iz sadja in zelenjave partnerjev, od sokov, kisa, olja, bučnih semen in krhljev do mlečnih in mesnih izdelkov, piškotov in medu. Evrosadova tržnica je del kampanje »Sveže, okusno, lokalno«, projekta, ki je namenjen promociji lokalne pridelave sadja in zelenjave, ki ima običajno največ težav z logistiko in prodajo. Drugi del kampanje pa zajema distribucijo lokalnega sadja in zelenjave hotelom, restavracijam in javnim zavodom, s čimer želi podjetje ponudbo razširiti do vseh, ki cenijo vrhunsko lokalno kakovost.