Po tednih močno zaostrenih razmer ob ukrajinski meji in na območjih spopada vzdolž razmejitvene črte v Donecku in Lugansku prihaja do znakov umirjanja. Z okrepljeno retoriko zadnjih dni, ko si je Ukrajina še enkrat zagotovila deklarativno podporo Nata, ZDA in Evropske unije, se je začelo vrteti kolesje diplomacije. Ameriški predsednik Joe Biden se je v minulih dneh pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu ponudil ameriško-ruski vrh, na katerem ne bi govorili samo o situaciji v Ukrajini, temveč tudi o drugih odprtih meddržavnih temah.

Želena pomoč Berlina in Pariza

Za več diplomacije in neposredne pogovore z Rusijo se zavzema tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je včeraj mudil pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, prek videokonference pa se jima je pridružila še nemška kanclerka Angelo Merkel. Članici normandijskega formata je skušal prepričati v posredovanje za umiritev razmer v Ukrajini. Z enakimi pozivi so se na Pariz in Berlin obrnili tudi iz Kremlja. In to kar javno. »Za nas bi bilo zelo pomembno, da Macron in Merklova uporabita svoj vpliv in ukrajinskemu predsedniku preneseta poziv, da je treba na črti stika doseči brezpogojno prekinitev spopadov,« je pred pogovori v Parizu dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Znak umirjanja je prihajal tudi z bojišč. Po ocenah Rusije na območjih spopada sicer prihaja do manjšega števila kršitev prekinitve spopadov, razmere naj bi bile tako še vedno nevarne, zato bodo ob meji z Ukrajino nameščene ruske enote ostale pozorne. Korak nazaj so očitno storile tudi ZDA. Še v začetku tedna je veljalo, da je Washington v Črno morje napotil dve bojni ladji, kar je izzvalo žolčne reakcije. Toda nekaj dni pozneje so v Pentagonu povedali, da napotitev ladij v Črno morje nikoli ni bila potrjena, Turčija kot skrbnica Bosporske ožine, ki ji je treba prijaviti vplutje do Črnega morja, pa je očitno v obvestilu Washingtona nekaj narobe razumela.

Še druga ponudba Putinu

Po pogovorih v Parizu se je Zelenski zavzel za skupni vrh Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije o razmerah v Ukrajini. To je bila v tem tednu že druga ponudba Putinu, da se razmere umirijo za pogajalsko mizo. Zelenski je dejal, da srečanje Bidna in Putina nekatere zadeve lahko pomaga razrešiti, vendar po njegovi oceni ne bi bilo prav, če bi ZDA in Rusija vodile podrobne pogovore o Ukrajini brez njene prisotnosti za zeleno mizo. Merklova, Macron in Zelenski so se sicer izrekli za umik ruskih okrepitev ob meji z Rusijo in na Krimu, da bi dosegli umiritev razmer na območju.

Za dodatno razburjenje v Ukrajini je med zaostrovanjem razmer sicer poskrbela namera Rusije, da bo zaradi načrtovanih vojaških vaj od konca naslednjega tedna do začetka novembra za tuje ladje zaprla plovno območje ob Kerškem prelivu, ki povezuje Črno morje z Azovskim morjem. Ta ožina je strateškega pomena za Ukrajino, tudi zaradi trgovskih poti. Včeraj so iz Kremlja sporočili, da bo prepoved plovbe veljala zgolj za tuje vojaške ladje, ne pa tudi za trgovske, prav tako se območje prepovedi ne bo zajedalo v Kerški preliv.