Petinštirideset minut je danes predsednik države Borut Pahor, ki maja pripravlja naslednji vrh procesa Brdo-Brioni, pojasnjeval svoje poglede na Zahodni Balkan in potrebo po čim prejšnji vključitvi tamkajšnjih držav v Evropsko unijo. Na trenutke je bil predsednik precej čustven v svojem zagovarjanju širitve EU na Zahodni Balkan, njene pospešitve in pri večkratnem poudarjanju, da je zagovornik ozemeljske celovitosti BiH in nasprotnik spreminjanja meja.
S spornim non-paperjem ni bil seznanjen
Govoril je predvsem mednarodni javnosti, pa tudi slovenski, kjer se postavljajo vprašanja, ali je predsednik vedel za obstoj razkritega non-paperja o ponovnem risanju meja na Balkanu in je tako tipal bosanske sogovornike o tem vprašanju. A Pahor je bil danes kategoričen: za obstoj non-paperja ni vedel ne pred ne po srečanju s člani bosanskega predsedstva, pri njih ni opravljal poizvedovalno poslanstvo v imenu koga drugega, filozofijo spreminjanja meja na Balkanu pa tudi v celoti zavrača, saj so njegovi pogledi ravno obratni. »Ne verjamem, da je spreminjanje meja možno doseči po mirni poti,« je dejal Pahor.
Pahor je tiskovno konferenco, s katero je po lastnih besedah hotel razčistiti vprašanja zadnjih dni, začel z nizanjem svojih pogledov na Zahodni Balkan. Odločno podpira širitev na te države. A je treba ta proces po njegovem mnenju iz precej tehnicističnega narediti bolj političnega – članice EU pa bi morale sprejeti odločitev po čim hitrejši vključitvi vseh držav Zahodnega Balkana v Unijo, da bi se tako ljudi v regiji, ki izgubljajo upanje, odvrnilo od nacionalizma. Prav zato po njegovih besedah vprašanje širitve vse bolj postaja tudi vprašanje časa. Širitev sicer sam razume kot geopolitično vprašanje prve kategorije. Hitra vključitev držav v EU pa bi po njegovi oceni zmanjšala nevarnost novih razmišljanj o spremembah meja na Balkanu in hkrati stabilizirala regijo ter celotno Evropo. Strinja se tudi z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom, da spremembe daytonskega mirovnega sporazuma ne pridejo v poštev.
Ni še govoril z Janšo
Od kod izvirajo zamisli za spremembe meja, predsednik ni pojasnil. S predsednikom vlade Janezom Janšo, ki naj bi sporni non-paper razdelil nekaterim evropskim voditeljem, Pahor še ni govoril. Po predsednikovi oceni bi bilo koristno, da premier javnosti pojasni svoje poglede na Zahodni Balkan in slovenske aktivnosti glede te regije v času predsedovanja Evropski uniji.
Predsednik republike sicer tudi še ni govoril z voditelji iz regije po razburjenju, ki je nastalo zaradi njegovih izjav in objave non-paperja. Je pa prepričan, da zelo dobro poznajo njegova stališča in tudi kontekst, v katerem je bilo izrečeno njegovo vprašanje na srečanju s člani predsedstva BiH. »Zgodilo se ni nič, česar bi me bilo sram,« je o pogovorih s člani predsedstva dejal Pahor. Kot je še povedal, se je o teh zadevah z njimi velikokrat pogovarjal na štiri oči, pa nič ni prišlo v javnost. Tokrat pa je, a je treba iti naprej, je ocenjeval.
Predsednik je sicer poslancem parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora pripravljen še pojasniti svoje poglede, če bodo še naprej vztrajali, da je to potrebno.
Sam se sedaj vrača k pripravam vrha Brdo-Brioni, udeležbo na katerem je že pred časom izrazil tudi francoski predsednik Emanuel Macron. Potekal naj bi maja, doslej pa je bil zaradi slabe epidemiološke situacije že dvakrat prestavljen. Pahor ve, da bodo priprave za ta vrh zahtevne, je še povedal.
Džaferović pisal Michelu
Pismo Michelu je po burnih reakcijah v BiH na objavo non-paperja sedaj napisal tudi bošnjaški član predsedstva Šefik Džaferović. Napisal ga je zaradi vznemirjenja javnosti v BiH po objavi non-paperja, češ da določeni krogi v Evropski unij razmišljajo o možnosti dezintegracije Bosne.
»Vsak poskus spreminjanja meja bi povzročil mir v naši državi in v regiji. To bi zagotovo načelo tudi stabilnost Evrope, ki temelji na nespreminjanju meja. (…) Ker gre za zelo nevarno situacijo, sem vas hotel opozoriti, da se takšni poskusi morajo zatreti v kali,« je v pismu predsedniku evropskega sveta Michelu zapisal Džaferović. Spomnil je še, da se nobena entiteta ne more odcepiti od BiH, ker to prepoveduje daytonski mirovni sporazum.
