»V javnosti se zakon predstavlja povsem enostransko iz vidika digitalizacije, deregulacije in liberalizacije ponujanja prevozov preko spletnih in mobilnih aplikacij, močno pa se zanemarjajo škodljive posledice na pravice delavcev in prekarizacijo delovne sile v Sloveniji,« so v SD zapisali v zahtevi za sklic seje odbora DZ.
V SD ugotavljajo, da je sodelovalno gospodarstvo omogočilo nov val podjetij, ki uporabljajo spletne platforme ali mobilne aplikacije za povezavo uporabnikih in ponudnikov različnih storitev. Ena najbolj prepoznavnih aplikacij je na področju prevoza potnikov je Uber, ki beleži izjemno hitro rast. »A kritiki ugotavljajo, da sodelovalno gospodarstvo ni izpolnilo svojih prvotnih obljub in pričakovanj, saj posega na regulirane trge, ki so bili pred tem zaščiteni z namenom varovanja pravic delavcev, ki opravljajo storitve v posamezni gospodarski dejavnosti,« opozarjajo v SD.
Takšnim spletnim platformam nasprotujejo tudi v sindikatih. Sindikat Mladi plus denimo opozarja, da se je v državah, ki so sprejele Uber pod njihovimi pogoji, stopnja prekarnosti povečala, zmanjšala pa se je varnost prevozov, so povzeli. V SD so problematizirali tudi izjave ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, ki je dejal, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) predlagane spremembe zakona podprl, kar pa po trditvah sindikatov ne drži. Sindikati opozarjajo, da mora ESS odločitve sprejemati s soglasjem vseh treh socialnih partnerjev, vlade, delodajalcev in sindikatov.
