Bela hiša je že nekaj časa napovedovala, da bo predsednik Joe Biden sprejel povračilne ukrepe proti Rusiji zaradi trditev o njenem vmešavanju v ameriške volitve leta 2016 in 2020, lanskega kibernetičnega vdora v ZDA, za katerega so zdaj uradno obtožili rusko obveščevalno službo za delovanje v tujini SVR, in zaradi drugih dejanj. Včeraj, dva dni po telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, med katerim je med drugim predlagal njuno srečanje v prihodnjih mesecih, je Biden to tudi storil.
Podpisal je predsedniški ukaz, v katerem ameriškim finančnim institucijam prepoveduje nakup ruskih državnih obveznic od ruskih uradnih ustanov (ne pa tudi na sekundarnem trgu, kar bi imelo po ocenah analitikov precej hujše posledice za Rusijo). Šest ruskih podjetij je po novem pod ameriškimi sankcijami zaradi sodelovanja pri kibernetičnem vdoru, ki naj bi bil eden največjih v zgodovini, 32 podjetij in posameznikov pa zaradi sodelovanja pri vmešavanju v ameriške volitve. Iz ruskega diplomatskega predstavništva v Washingtonu so izgnali deset oseb, še osem podjetij in posameznikov pa so doletele sankcije zaradi povezav z rusko zasedbo ukrajinskega polotoka Krim. Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva pa so v neuradni predstavitvi ukrepov tudi dodali, da imajo obveščevalne službe »nizko do zmerno stopnjo prepričanja« o vpletenosti Rusije v plačevanje za smrt ameriških vojakov v Afganistanu leta 2019. Dejali so, da je tako deloma zato, ker so podatke pridobili od ujetnikov. O tem se je sicer veliko govorilo v času Donalda Trumpa, ko se je ustvaril vtis, da so ZDA bolj prepričane v odgovornost Rusije.
Uradna Moskva se je včeraj po poročanju agencije Reuters jezno odzvala na Bidnove sankcije. Na pogovor na zunanje ministrstvo so poklicali ameriškega veleposlanika in napovedali vrsto povračilnih ukrepov, zanikali očitke Bele hiše in dodali, da je ogroženo srečanje Bidna in Putina. To naj bi sicer bilo na ozemlju tretje države, za vlogo gostitelja pa sta se hitro ponudila Dunaj in Praga. ba
