Nekdanji britanski premier David Cameron se je znašel sredi škandala, v katerem smrdi po politikih, ki delajo usluge bogatim podpornikom stranke in računajo, da jih bodo ti po odhodu iz politike nagradili z zaposlitvijo na položajih z mastno plačo.
Cameron (britanski premier v letih 2010–2016), ki ga je z oblasti odnesel brexitski referendum, se je po koncu politične kariere kot lobist oziroma svetovalec zaposlil pri finančni družbi Greensill Capital, ki je šla marca v stečaj. Ukvarjala se je s tako imenovanim financiranjem dobavne verige. Takšne družbe podjetjem za določeno plačilo sproti plačujejo račune, pomoč pa ponujajo tudi tistim, ki že zamujajo s plačili. To posredno podaljšanje plačilnih rokov naj bi podjetjem omogočalo optimalen pretok denarja.
Cameron je bil še premier, ko se je lastnik družbe, Avstralec Lex Greensill, z bratom, ki je poslovni partner, preselil na Otok in se začel zanimati za posle z britansko vlado. V vlado naj bi ga pripeljal tedanji minister kabineta Jeremy Heywood. Greensill je naokoli delil vizitke, na katerih je pisalo, da je posebni svetovalec vlade, in imel prepustnico za skoraj vsa ministrstva. Pomagal naj bi oblikovati odločitve, od katerih je imelo korist njegovo podjetje. Cameronu, ki se je po odhodu s premierskega položaja zaposlil pri njem, naj bi zagotovil, da bo dobil za 60 milijonov funtov delnic družbe Greensill Capital. Cameron je zdaj, po tridesetih dneh molka, vendarle spregovoril o aferi in trdi, da ni šlo za tako visoko vsoto. Resno je začel lobirati lani, po izbruhu pandemije.
Finančni minister je »pritiskal« za Greensill?
Cameron je tako poslal vrsto sporočil finančnemu ministru Rishiju Sunaku in telefoniral dvema državnima sekretarjema na finančnem ministrstvu ter jih prepričeval, naj družbi Greensill Capital dajo največji možni delež vladnih posojil v okviru državnega programa finančne pomoči korporacijam zaradi covida-19 (CCFF). Organiziral je srečanje predstavnikov Greensilla z zdravstvenim ministrom Mattom Hancockom. Sunak je Cameronu odgovoril, da bo »pritisnil na ekipo« na finančnem ministrstvu, ali lahko uredi odprt dostop Greensillove družbe do programa posojil. Zadnji dokumenti kažejo, da so imeli uslužbenci ministrstva vrsto srečanj s predstavniki podjetja, vendar to na koncu ni dobilo dostopa do CCFF. Ga je pa kasneje vlada vključila v državni program posojil velikim podjetjem, katerih poslovanje je pandemija ovirala: Greensill je lahko v imenu vlade podjetjem posojal do petdeset milijonov funtov.
Ni mej med državnimi uradniki in zasebnimi podjetji
Cameron ni bil edini vpleten. Zdaj je prišlo na dan, je bil direktor oddelka za vladne nabave Bill Crothers od leta 2015 hkrati zaposlen kot svetovalec pri družbi Greensill Capital. In bili so še drugi. Koliko uslužbencev državne uprave ima dodatno zaposlitev pri tej in drugih družbah, naj bi bilo znano kmalu, saj je vodja državne uprave zahteval, da morajo vsi to prijaviti jutri do konca delovnega dne.
Cameron zatrjuje, da ni ničesar naredil narobe. To naj bi ugotavljale kar tri ločene preiskave. Škandal bosta preučila dva poslanska odbora, preiskavo pa je ukazal tudi premier Boris Johnson, ki je pod vse večjim pritiskom, naj prečisti lobiranje. Lord Pickles, predsednik parlamentarnega odbora, ki je zadolžen tudi za preprečevanje korupcije v vladi in državni upravi, pravi, da ni nobene meje med državnimi uradniki in zasebnimi podjetji in nobenega nadzora nad vladinimi pogodbeniki, različnimi svetovalci in drugimi, ki delajo za vlado. Zahteva reformo pravil. Premierju Johnsonu pa očitajo, da lobističnega škandala ne jemlje resno. Za vodjo preiskave je določil korporacijskega odvetnika Nigela Boardmana, ki je znan po nasprotovanju zakonski regulaciji lobiranja.