Knjigo z naslovom Tukaj smo sestavljajo zgodbe, poročila, eseji in pesmi, ki so nastali na istoimenski facebook strani, ki jo upravljajo begunci sami. »Nekdo je imel idejo, da bi lahko naredili facebook stran, kjer bi pisali in objavljali zgodbe o svojem življenju v Sloveniji. Na začetku se to nikomur ni zdela dobra ideja, saj smo mislili, da nihče ne bo bral teh zgodb,« se Naiem Ibrahim, 28-letni Palestinec, ki je pred tremi leti dobil status begunca, spominja tistega prvega pomembnega dne v Ambasadi Rog konec leta 2019. Izkazalo se je, da je zapise v njihovem spletnem časopisu prebralo veliko ljudi, o čemer pričajo številni pozitivni odzivi. »Celo ljudje iz drugih držav so brali objave na naši strani, kot tudi begunci na poti.« Odločitev za knjigo je padla, ko jim je fundacija iz Nemčije sporočila, da lahko krije stroške tiska. »Vsi smo srečni. Na začetku nihče ni verjel, da nam bo uspelo, toda zdaj je ta knjiga postala resnična. Veseli smo, da bo lahko mnogo ljudi prebralo, skozi kaj vse se moramo prebijati,« ponosno pove Ibrahim.
»Čisto vsak, ki je to prebral in ni v teh krogih, da bi poznal stvari, je bil pretresen,« pojasni aktivistka Zana Fabjan Blažič, ki je pomagala pri prevajanju in lekturi. »Njihova želja je, da bi ljudje to prebrali in razumeli njihovo situacijo, ker se dnevno srečujejo s popolnim nerazumevanjem, diskriminacijo in predsodki.« Vsi zapisi v knjigi so v slovenskem, angleškem, arabskem in farsi jeziku, da bi preostali begunci spoznali, da v svojih težavah niso sami, in da bi njihovim zgodbam prisluhnili slovenski državljani.
Načrtujejo še več projektov
»Vse bi prenesel, tudi to, da ostanem zaprt tam, samo naj me ne deportirajo. Ne razumejo, od česa sem zbežal.« To je le delček težkih izkušenj beguncev z njihovih poti v Evropo, bivanja v azilnih domovih in centru za tujce v Postojni. Pa tudi o življenju v Sloveniji, kjer se srečujejo s predsodki. »Pri nas je bila hinavščina azilne politike vedno prisotna v smislu, da se je na javnih konferencah in zasedanjih vedno veliko govorilo o integraciji. V praksi pa je ta integracija v slovensko družbo praktično nemogoča, ker se ljudje soočajo s težavami na vsakem najbolj osnovnem koraku,« ocenjuje Fabjan-Blažičeva.
V knjigi je zbranih 27 zgodb. Begunska skupnost pa že načrtuje nadaljnje literarne projekte, saj tako rekoč vsak dan nastajajo nove zgodbe.