Potrebe po psihoterapevtskih storitvah nedvomno rastejo, ne samo pri tistih, ki se soočajo z izzivi, opažam namreč, da se vse več ljudi želi spoznati in začutiti, kdo v resnici so pod vsemi plastmi; želijo si razumeti in spremeniti svojo nezavedno dinamiko, ki, kot vemo, v 90 odstotkih določa in vodi naše življenje. Predsodkov je precej manj kot pred desetletji, predvsem v večjih mestih, zato je imeti svojega psihoterapevta danes moderno in običajno, nekaj, kar je v Ameriki trend že več kot 20 let.
Kaj ste spoznali v svojem mednarodnem delovanju? Kako se Slovenija razlikuje od Amerike in Francije, kjer ste tudi dejavni?Če govorimo o poslovnem okolju, so razlike nedvomno vidne in jih lahko začutimo. V Ameriki vlada visoka raven profesionalizma, ambicioznosti, vse je podvrženo dobičku, zato vodstvo podpira nove trende na področju razvoja človeškega potenciala, od veščin vodenja do implementacije specifične organizacijske kulture. Zato se veliko vlaga v izobraževanje in trening zaposlenih. V Franciji je podobno, kar zadeva profesionalizem, pa je tam zaposleni precej pod nadzorom, od njega se pričakujejo dolgi delovniki, kvantiteta ur je pomembnejša od kakovosti in dejanske produktivnosti. Pri nas v podjetjih prevladujejo sproščeni medosebni odnosi, morda že preveč, saj se s tem izgubljajo profesionalne meje. Z vidika psihoterapije je pri delu z mednarodnimi strankami treba upoštevati tudi vidike etnične kulture, ki ima pomemben vpliv na oblikovanje naše identitete.
Čas pandemije je pogosto krut čas. Kako preprečiti, da nas povozijo nemir, tesnoba, anksioznost, utrujenost ali celo izgorelost?Pandemija nas je vrgla iz ravnovesja, kar je značilnost velikih sprememb. V človeški naravi je, da se spremembam upiramo, ampak namesto da porabljamo energijo za zanikanje in za boj proti situaciji, bi lahko to energijo porabili za prilagoditev in preuokvirjanje naših vrednot in življenja. Okrepiti ali zgraditi moramo to, kar nas sprošča in pomirja, od aktivnosti do načina razmišljanja. Toliko bolj si je treba vzeti čas zase, da občutimo, kako smo v resnici in kaj na drugi strani potrebujemo, da si povrnemo ravnovesje. Že samo sočutno prepoznavanje in sprejemanje naših čustev pomirjata naš živčni sistem. Tukaj so tudi zunanji vidiki podpore, smo socialna bitja in naši možgani se regulirajo tudi prek odnosov, zato ohranjajmo stike, se zaupajmo in povezujmo.
Kaj bi svetovali podjetjem, ki si želijo utrditi psihično kondicijo svojih zaposlenih?Psihična kondicija je tako kot fizična kondicija – nekaj, kar se doseže s treningom. Ampak ko so te veščine enkrat pridobljene, jih imamo za vedno. Potreben je premik v mentaliteti, da je to investicija na dolge proge, ki pa ima večplastne pozitivne učinke že zelo hitro.
Bi lahko podali kratek, konkreten napotek, kako vsak dan skrbeti za to, da se naše notranje ravnovesje ne poruši?Naše notranje ravnovesje je odvisno od količine in intenzitete zunanjih stresorjev (dogodkov oziroma naših odzivov nanje) in stresorjev, ki izvirajo iz nas samih, to so vsi naši moram, treba je, pričakovanja in zahteve, ki jih imamo do sebe vsak trenutek. Ko si vzamemo čas zase, kar bi priporočala nekajkrat na dan po nekaj minut, se povežimo s svojim telesom. Poskušajmo čim manj razmišljati, zato dajmo um na stran, in poskušajmo zaznati, kako smo, kakšno je naše vznemirjenje, je nizko, srednje ali visoko. S počasnim dihanjem, aktivnim sproščanjem, vizualizacijo lahko svoje fiziološko počutje kadar koli spremenimo. S tem se bomo tudi psihično bolje počutili. Dobro bi bilo tudi razumeti, kaj nas je vznemirilo, s tem bomo lahko vplivali na izvor stresa. Čustvena nega sebe pa se začne pri odpiranju svoji ranljivosti in čustvom ter sprejemanju teh.
Počutje zaposlenih vpliva na vsak vidik delovnega procesa in organizacijske klime. Kakšne prakse uporabljajo podjetja? Kaj kažejo trendi?Sodelujem z Inštitutom Ekvilib, ki podeljuje certifikate za družbeno odgovornega delodajalca. Promovira se usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje na delovnem mestu, etično vodenje itd. Dobra novica je, da je vsako leto več podjetij, ki izpolnjujejo pogoje. Kar zadeva druge aktivnosti, nekatera podjetja ponujajo zaposlenim možnost individualnega psihološkega svetovanja, telovadbe na delovnem mestu, delavnice čuječnosti itd. Vendar do veliko zaposlenih ta podpora ne pride, še vedno večji del podjetij in zaposlenih ni imelo priložnosti, da pobliže spozna recimo tehnike za regulacijo stresa in čustev, s čimer bi lahko zgradili veščine 21. stoletja. Ko obvladujemo svoj um in počutje, bomo lahko realizirali svoj speči potencial in odstranili ovire, zaradi katerih ne moremo napredovati.
