Gre za prvi povračilni ukrep ZDA zaradi vdora v sistem podjetja SolarWinds in okužbe programske opreme, ki jo uporabljajo ameriške vladne agencije, z virusom. Na ta način so Rusi dobili dostop do najmanj devetih vladnih agencij.

Ameriški obveščevalci so prav tako ugotovili, da je ruski predsednik Vladimir Putin tako kot leta 2016 tudi pred lanskoletnimi volitvami odobril operacijo vpliva na ameriške volivce v korist Donalda Trumpa. Nobenih dokazov ni, da bi Rusija ali kdo drug vplival na izid volitev.

Sankcije so uvedene proti šestim ruskim podjetjem, ki podpirajo državne kibernetske aktivnosti, in proti 32 posameznikom in skupinam, ki jih Američani obtožujejo, da so skušali vplivati na izid volitev s širjenjem dezinformacij. Poleg tega so ZDA uvedle še sankcije proti osmim osebam in skupinam povezanih z rusko zasedbo ukrajinskega Krima. Med desetimi izgnanimi diplomati je po ameriških trditvah tudi nekaj ruskih obveščevalcev.

Sankcije zadevajo tudi prepoved ameriškim finančnim ustanovam, da kupujejo ruske državne obveznice neposredno od ruskih ustanov.

Pri tem gre za javne ukrepe, Američani pa nameravajo ukrepati tudi na druge načine, o katerih ne bodo javno razpravljali. »Ti ukrepi so uvedeni, da bo Rusija odgovarjala za svoja nepremišljena dejanja. Proti ruskim dejanjem, ki povzročajo škodo nam in zaveznikom, bomo odločno ukrepali,"«je sporočil državni sekretar ZDA Antony Blinken.

Vendar pa je tudi dodal, da si bodo ZDA prizadevale za sodelovanje z Rusijo tam, kjer bo to mogoče, s ciljem bolj stabilnih in bolj predvidljivih odnosov v skladu z ameriškimi interesi.

Rusija napovedala povračilne ukrepe

Predsednik ZDA naj bi prav tako uporabljal diplomatske, vojaške in obveščevalne vire za odgovor na poročila, da so Rusi vzpodbujali talibane, naj napadajo ameriške in zavezniške enote v Afganistanu. Poročila o ruskih tiralicah so prišla na dan lani v času Trumpove vlade, ki pa iz tega ni delala problema.

Rusija je sankcije zavrnila in napovedala povračilne ukrepe. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da bo tako agresivno obnašanje ZDA zagotovo sprožilo odločne povračilne ukrepe. »Washington mora dojeti, da bo plačal ceno za poslabšanje bilateralnih odnosov,« je dejala. Rusija je za zdaj poklicala na »težak« razgovor ameriškega veleposlanika v Moskvi.

V skladu s pričakovanji se je odnos Washingtona do Moskve v času Bidnove vlade precej spremenil od tistega v času Trumpove vlade. Trump ni nikoli priznal ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016, vendar pa je ravnal, kot da je kolegu Vladimirju Putinu hvaležen in v štirih letih mandata ruskega predsednika ni nikoli kritiziral.

Biden je zagotovil, da bodo ZDA odločno branile svoje nacionalne interese in zaveznike v času, ko Rusija kopiči enote na meji z Ukrajino, še pred prevzemom položaja pa je napovedoval odgovor na ruske računalniške vdore in na vpletanje v volitve.

Biden je svetovno javnost presunil, ko je na vprašanje televizije ABC, ali je Putin morilec, odgovoril pritrdilno. Dejal je, da je časov, ko je Washington Moskvi gledal skozi prste končani.

Putin je odgovoril z umikom ruskega veleposlanika v Washingtonu in navedel zgodovinske polomije ZDA, kot so suženjstvo, iztrebljanje Indijancev in uporaba jedrskih bomb proti Japonski ob koncu druge svetovne vojne.

Ni jasno, ali bodo ameriški ukrepi kaj prida vplivali na spremembo obnašanja Rusije, ki je zaradi zasedbe Krima že več let pod sankcijami, pa je to ne gane. Trumpov predhodnik Barack Obama je ob koncu svojega drugega mandata izgnal ruske diplomate zaradi vpletanja v volitve.

Tudi Trumpova vlada je leta 2018 izgnala nekaj Rusov zaradi zastrupitve nekdanjega obveščevalca v Veliki Britaniji, vendar Trump tudi takrat ni kritiziral Moskve.