»Danes je slab dan za slovensko demokracijo,« je na danšnji tiskovni konferenci dejal koordinator Levice Luka Mesec. »Spremembe ustave iz leta 2013 o referendumski ureditvi so ljudstvu vzele možnost odločanja o ključnih vprašanjih lastne prihodnosti. Očitno so dovoljeni referendumi samo še o človekovih pravicah, ne pa o vprašanjih, kako se bo porabljal javni denar.«
Mesec je nad odločitvijo ustavnega sodišča razočaran. »Če bi tehtali, kdo bolj krvavo potrebuje 780 milijonov evrov, ali zdravstvo, dolgotrajna oskrba in stanovanjska politika ali vojska, bi bila odločitev med ljudmi jasna. A ustavno sodišče tega ni dalo na tehtnico, ampak je svojo odločitev upravičilo s tem, da se vzdržujejo vsebinske presoje in da zgolj formalno ugotavljajo, da je vlada svojo prepoved referenduma utemeljila.,« je je povedal Mesec.
Z odločitvijo se ne strinjajo, a jo bodo spoštovali
Mesec je povedal, da se z odločitvijo ustavnega sodišča nikakor ne strinjajo, jo bodo pa spoštovali, ob tem pa si bodo prizadevali za spremembe zakonodaje in vladi gledali pod prste. Na komisijo za nadzor javnih financ so danes že naslovili zahtevo za pridobitev vseh dokumentov o nabavi transportnega letala, pri katerem se je po Meščevih besedah cena samo v nekaj mesecih povečala s 50 na 72 milijonov evrov. »Storili bomo vse, da se sedanjih 780 milijonov evrov ne spremeni v milijardo in da to ne postaner orožarski Teš 6,« je poudaril Mesec.
Napovedal je tudi, da bodo vložili zahtevo, da se novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna, razveljavi. Kot je opomnil, v pravnem redu namreč ne moreta biti dva zakona, ki urejata isto vprašanje.
Odločitev ustavnega sodišča je po oceni Levice zgolj zadnja izmed mnogih, ki kaže, kako potrebna je sprememba referendumske zakonodaje. »Glede na to, da je vlada Janeza Janše v dobrem letu na oblasti pripravila in v državni zbor posredovala že 13 sklepov o prepovedi razpisa referenduma, je popolnoma jasno, da je možnost soodločanja državljank in državljanov na referendumu praktično izničena. Členi ustave, ki pravijo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da ga izvaja na referendumih, postanejo prazna črka na papirju, če jih je mogoče izigravati na vsakem koraku,« opozarjajo v Levici.
Pet glasov proti štirim
Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, ki ga je zahteval koordinator Levice Luka Mesec, odločilo, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih 2021 do 2026 ni v neskladju z ustavo. Izpostavilo je nujnost investicij v SV. Odločilo je tudi, da je DZ s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o tem zakonu.
Ustavno sodišče je presodilo, da sta DZ in vlada razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko (SV) nujne, saj je njena opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne spodobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti.
Pri presoji je upoštevalo, da investicije, predvidene na podlagi tega zakona, ne pomenijo nadstandardne oborožitve SV oziroma da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrambnih sil, temveč gre očitno za to, da SV ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije vanjo v preteklih letih bolj kot ne zaustavile. Takšno stanje po oceni ustavnega sodišča nemudoma terja investicije v opremo.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Odločbo je sodišče sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnici Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter sodnika Matej Accetto in Rok Čeferin. Sodnica Mežnar in sodnika Accetto in Čeferin so dali odklonilna ločena mnenja. Sodnik Klemen Jaklič je dal pritrdilno ločeno mnenje. Za so glasovali še Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa, Marijan Pavčnik in Marko Šorli.
Levica in SD sta sicer že po sprejetju zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v SV od letos do leta 2026 v DZ vložili dovolj podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Koalicijska večina je nato le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa. Ustavno sodišče je pozneje izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije zadržalo do končne odločitve o ustavnosti zakona.
