ZDA in zveza Nato po skoraj dvajsetih letih končujeta svojo najdaljšo vojno v zgodovini. Zadnji ameriški vojak bo deželo pod Hindukušem simbolno zapustil še pred dvajseto obletnico terorističnih napadov Al Kaide na ZDA, zaradi katerih je takratni predsednik George W. Bush z zavezniki napadel položaje talibanov in Al Kaide v Afganistanu. Naslednjih dvajset let so ZDA z zaveznicami poskušale stabilizirati Afganistan in vzpostaviti demokracijo.
»Napočil je čas, da končamo najdaljšo vojno v zgodovini ZDA. Čas je, da se ameriški vojaki vrnejo domov,« je začetek umika ameriških sil iz Afganistana napovedal predsednik Joe Biden. Umik bo usklajen z zavezniki, začel pa se bo 1. maja. V nagovoru narodu je Biden ocenjeval, da so razlogi, zakaj vztrajati v Afganistanu, postali vse bolj nejasni. ZDA morajo postati pozorne na teroristično nevarnost drugod po svetu in na vse bolj odločno Kitajsko, je še dejal Biden, ki je podobno kot generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg talibanom tudi zagrozil s povračili, če bodo napadli vojake med umikom.
Nato: Skupaj noter, skupaj ven
Trenutno je v Afganistanu v Natovi operaciji Odločna podpora še dobrih 9600 vojakov iz 36 držav. Ameriški kontingent z 2500 vojaki je največji. Največ smrtnih žrtev in ranjenih med vojaki so imele prav ZDA: 2400 mrtvih in 20.000 ranjenih. Vojna pa je bila zanje tudi veliko finančno breme, saj jih je stala 2000 milijard dolarjev. »Ne moremo nadaljevati ciklov podaljšanja in povečanja naše vojaške prisotnosti v Afganistanu v upanju, da ustvarimo idealne pogoje za naš umik. Sem četrti ameriški predsednik, ki načeluje ameriški vojaški prisotnosti v Afganistanu. Dva sta bila republikanca, dva demokrata. Te odgovornosti ne bom prenesel še na petega,« je dejal Biden. O odločitvi je obvestil afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija, ki je po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom ocenil, da so afganistanske varnostne sile zmožne braniti državo.
Ameriško napoved umika sta na izrednem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov Nata včeraj v Bruslju predstavljala zunanji minister Antony Blinken in obrambni minister Lloyd Austin. V skladu s politiko »skupaj noter, skupaj ven« se je zavezništvo soglasno odločilo, da bo koordinirano umaknilo svoje vojake iz Afganistana. Umik preostalih kontingentov se bo prav tako začel 1. maja, končan pa naj bi bil v nekaj mesecih. Do začetka zasedanja Nata slovenska vlada odločitve za umik šestih vojakov, kolikor jih je še v Afganistanu, ni sprejela. O tem mora obvestiti tudi parlamentarne odbore.
Kritike iz ZDA in Afganistana
»To ni bila lahka odločitev,« je dejal Stoltenberg in menil, da morajo sedaj Afganistanci sami oblikovati vzdržen mir. Odločitev za umik zadnjega vojaka čez pet mesecev je padla dva tedna pred 1. majem, ko bi se iz države v skladu z dogovorom med talibani in prejšnjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom morali umakniti vsi ameriški vojaki. Ameriška administracija vse do včeraj ni razkrila svojih načrtov, ali je nameravala ta dogovor spoštovati. Tudi če bi se odločila za umik do 1. maja, pa ta preprosto ne bi bil več logistično izvedljiv.
Zaradi odločitve za umik na Bidna letijo kritike tako iz Afganistana kot tudi iz demokratske in republikanske stranke, tudi direktor Cie William J. Burns svari, da bo umik ameriških vojakov povečal nevarnosti za Afganistan.
»To je najbolj neodgovorno in sebično dejanje, ki so ga ZDA lahko storile svojim afganistanskim partnerjem,« je po poročanju tiskovne agencije DPA dejal eden od afganistanskih pogajalcev na mirovnih pogajanjih s talibani. Ocenil je namreč, da se za ZDA morda vojna sedaj končuje, a najvišjo ceno bodo morali plačati njihovi afganistanski partnerji. Vodja afganistanske spravne komisije s talibani Abdulah Abdulah je talibanom sporočil, naj ne naredijo napake in mislijo, da bodo zaradi umika tujih sil lahko zmagali na bojišču. Nezadovoljni so številni afganistanski poslanci, ki svarijo pred državljansko vojno, bentijo nad prevelikimi koncesijami Američanov talibanom, hkrati pa jih pozivajo, naj se vrnejo k mirovnim pogajanjem. Talibani kljub perspektivi, da v državi septembra ne bo več tujih vojakov (to so več čas zahtevali), z odločitvijo Bidna niso zadovoljni. Še naprej zahtevajo umik ameriških vojakov do 1. maja.
