Lani je bilo povprečno število brezposelnih v Sloveniji okoli 85.000, kar je okoli 15 odstotkov več kot leto prej. Seveda moramo del tega porasta pripisati izbruhu koronavirusa, ki je nekatere gospodarske panoge zelo prizadel. Čeprav vemo, da nekateri uradno brezposelni dejansko delajo na črno, pod črto še vedno ostane deset tisoče ljudi, ki ne delajo. Imamo pa tudi vse več podjetij, ki se zadnja leta soočajo s pomanjkanjem delovne sile na svojem področju poslovanja. Če odmislimo ljudi, ki morda nočejo delati, imamo bržkone veliko težavo s tem, da smo ljudi izobraževali za napačne poklice oziroma se je trg dela v zadnjih letih tako spremenil, da so potrebe po profilih delavcev drugačne, kot so bile pred desetletjem ali dvema.

»Velik deficit kadrov zaznavamo predvsem v gradbeništvu, prevozništvu, kovinski industriji, zdravstvu in negi. Izobraževalne institucije ne dajejo veliko poudarka specifičnim znanjem in kvalifikacijam profilov, kot sta keramičar in varilec. Taki poklici počasi izginjajo in zagotovo je razlog tudi v tem, da med mlajšo populacijo niso tako privlačni,« pojasnjuje Nina Mihoci iz družbe Adecco, ki se ukvarja z iskanjem delavcev za najrazličnejša podjetja. V Gospodarski zbornici Slovenije dodajajo, da nas pesti tudi veliko pomanjkanje inženirjev v pravzaprav vseh industrijskih panogah.

V tujini iščejo zidarje, voznike, orodjarje, kuharje…

Nekatera slovenska podjetja tako na kratek rok nimajo druge možnosti kot kader iskati v tujini. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, so slovenska podjetja lani med poklice, kjer najtežje najdejo ustrezne kadre, uvrstila zidarje, voznike težkih tovornjakov, delavce za preprosta dela, prodajalce, varilce, kuharje, orodjarje, elektroinštalaterje in natakarje. Večino tuje delovne sile naša podjetja najdejo v državah na Balkanu, od okoli sto tisoč tujih delavcev pri nas jih namreč kar polovica prihaja iz Bosne in Hercegovine, veliko pa tudi iz Srbije, s Kosova in iz Hrvaške.

»V zadnjih treh letih smo za več kot 160 podjetij iskali tuje delavce, s tem da smo več kot tisoč kandidatom tudi uredili zaposlitev. Pristop do iskanja tuje delovne sile je prepuščen podjetjem. Država se trudi regulirati in poenostaviti postopek tako za delodajalce kot kandidate, a je pot do tja dolgotrajna, saj gre za zahtevne postopke,« še pravijo v Adeccu, na GZS pa dodajajo, da je zavod za zaposlovanje pogosto kritiziran zaradi dolgotrajnosti postopkov izdaje delovnih dovoljenj za delavce z deficitarnimi poklici. »V preteklosti je bil njihov trud usmerjen v to, da za nekatere poklice izdajajo dovoljenja brez preverjanja trga dela, da bi lahko hitro reagirali na potrebe delodajalcev na najbolj kritičnih področjih,« razlagajo v gospodarski zbornici.

Karierni sejmi v tujini

Slovenija je leta 2019 sprejela novo strategijo na področju migracij, kjer je v enem izmed stebrov poudarek tudi na zaposlovanju tujcev za potrebe zadovoljevanja delovnih mest, za katere kadra v Sloveniji primanjkuje. Tako je naš zavod za zaposlovanje predlani v Srbiji že izvedel tri zaposlitvene sejme, v Beogradu in Nišu so sodelovali tudi kadroviki iz ljubljanskega kliničnega centra, saj se kažejo vedno večje potrebe po zdravstvenih delavcih. »UKC Ljubljana želi zagotavljati dobro oskrbo, kakovostno zdravstveno nego in vrhunsko zdravljenje vsem svojim pacientom. Za to potrebujemo dober zdravstveni kader, tako na področju nege kot na področju medicine. Slovenija je članica Evropske unije, obenem pa je tudi blizu ljudem, s katerimi smo delili del zgodovine v skupni državi. Naša prednost pred Avstrijo in Nemčijo vsekakor je, da ostajajo zaposleni, ki prihajajo iz jugovzhodne Evrope, še vedno blizu doma,« so povedali v UKC in dodali, da imajo številna povpraševanja za delo iz tujine. Na ministrstvu za delo pravijo, da je bil takrat interes kandidatov za zaposlitev v Sloveniji zelo velik, vendar je bila realizacija kasneje precej manjša, kar je bila v veliki meri tudi posledica slabe organiziranosti oziroma nepripravljenosti države izvora, da posreduje kandidate, ki jih primanjkuje na trgu dela tudi v njihovi državi.

Prednost Slovenije bližina in kultura, plače ne

Tako se postavlja vprašanje, kako poln je še dejansko kadrovski bazen v preostalih državah nekdanje Jugoslavije, kamor so očitno pri iskanju delavcev usmerjena naša podjetja. »Vse je pogojeno z znanjem in plačilom. Dober kader, ki je izobražen in izkušen, pritegnejo boljše plačilo in življenjski pogoji. Ko govorimo o nekvalificiranem kadru, pa bi lahko rekli, da je bazen še dokaj poln,« ocenjujejo v Adeccu in dodajajo, da se pri nas soočamo tudi s pomanjkanjem visoko izobraženih kadrov. »Pri tem ne govorimo zgolj o izobrazbi, ampak o specifičnih znanjih in veščinah, načinu razmišljanju in reševanju izzivov. Tako imenovani 'beg možganov' je vedno obstajal in vedno bo. Ljudje smo nagnjeni k iskanju boljših priložnosti in pogojev, tako delovnih kot življenjskih. Slovenija ima zelo visok standard življenja, tako da tu ne vidimo težav.«

A čeprav so slovenske mesečne plače precej višje kot denimo v Srbiji ali na Kosovu, so občutno nižje kot pri naših severnih sosedih, do katerih ni tako daleč. »S tega vidika smo v primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo, kamor je usmerjena večina delavcev migrantov, nekonkurenčni. Ne glede na navedeno pa ima Slovenija druge konkurenčne prednosti, kot so bližina državam izvora, podoben jezik, skupna zgodovina in kultura,« poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Najprej delo, potem šele bivanje

Demografi v Sloveniji že leta, če ne celo desetletja opozarjajo, da potrebujemo priseljevanje iz tujine, ki je večje od odseljevanja, saj imamo prenizko raven rodnosti in vedno več upokojencev. Dovolj zgovorno je, da na upokojeni par danes delajo le še trije zaposleni, medtem ko jih je bilo pred 30 leti šest. »V strategiji na področju upravljanja migracij je zastavljen cilj spodbujanja priseljevanja zaradi dela z namenom zmanjševanja strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela ter izboljšanja razmerja med zavarovanci in upokojenci. Tega pa vlada ne uresničuje v praksi, kjer dosledno sprejema zakonodajo, ki otežuje priseljevanje oziroma otežuje možnosti za ustvarjanje dostojnega življenja za ljudi, tujce, ki v Sloveniji delajo in živijo. Ravno konec marca je sprejela izjemno škodljivo novelo zakona o tujcih, s katero je med drugim podaljšala obdobje za združevanje družine tujcev z enega na dve leti,« razlagajo na Mirovnem inštitutu. V Adeccu opozarjajo, da je pri urejevanju dokumentov za delo tujcev še zmeraj preveč administrativnih postopkov, zaradi katerih je celotna zadeva dolgotrajna in precej zapletena, v UKC Ljubljana pa so povedali, da je velika ovira pri zaposlovanju tudi zahtevana visoka stopnja znanja slovenskega jezika.

Slovenski sistem je sicer narejen tako, da mora imeti prišlek najprej zagotovljeno zaposlitev, da lahko dobi dovoljenje za začasno prebivanje. »Tujec za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki je dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, praviloma zaprosi v tujini. Zanj sicer lahko vlogo v Republiki Sloveniji vloži tudi delodajalec,« razlagajo na ministrstvu za notranje zadeve in dodajajo, da se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda po petih letih zakonitega neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji. V nobenem primeru se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda kot prvo dovoljenje za prebivanje. Po rednem postopku lahko sicer tujci slovensko državljanstvo dobijo po desetih letih neprekinjenega bivanja v Sloveniji.