Predlog vlade, da bi za plače nad 6000 evrov bruto uvedli socialno kapico, je po oceni generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijana Papeža parcialna rešitev, ki ruši veljavno ureditev. Zdaj namreč tisti, ki imajo večje prejemke, vplačujejo več. »Tudi odmera od najvišje pokojninske osnove je socialni korektiv v sistemu, da namreč tisti, ki imajo večje prejemke, vplačujejo več, kar pomeni vertikalno solidarnost, ki je ne smemo izničiti,« je izpostavil Papež.
Po njegovih besedah vlada v skladu z zakonodajo sicer s sredstvi iz državnega proračuna poskrbi, da so prihodki in odhodki zavoda izravnani. »Toda tudi proračun ni vreča brez dna, ki bi lahko v neomejenem obsegu zagotavljal sredstva za pokojninsko blagajno,« opozarja Papež.
Strokovni kader ne bo s kapico nič pridobil
Zagovornikom socialne kapice, ki poudarjajo, da jo imajo tudi številne druge evropske države, Papež odgovarja, da je treba pogledati sistem v posamezni državi v celoti. V večini držav je denimo prispevek delodajalca višji od prispevka delojemalca. V Sloveniji pa je prispevek delodajalca 8,85 odstotka, delojemalca pa 15,5 odstotka, pravi.
Namen predloga naj bi bil preprečiti odhajanje kadra v tujino, »toda menedžerji, ki zaslužijo tudi po osem, deset, 12.000 evrov mesečno, ne bodo šli delat v tujino. Večji problem je strokovni kader, ki pa ne zasluži 6000 evrov bruto in tako s socialno kapico ne bi nič pridobil,« poudarja Papež. Poleg tega v predlogu ni predvideno usklajevanje meje za socialno kapico, tako da bi ostajala nespremenjena in bi zavod prejemal vse manj sredstev.
Ostali del zakonskega predloga, ki se nanaša na samo debirokratizacijo, pa generalni direktor zavoda podpira. Tako se bodo namreč postopki poenostavili, ocenjuje Papež, ki je v ponedeljek začel nov, že peti zaporedni mandat na mestu zavodovega generalnega direktorja.
Socialne kapice na podpirajo tudi v ZZZS in sindikati
Naj spomnimo, da uvedbe socialne kapice ne podpira tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Skupščina zavoda je prejšnji teden ocenila, da bi imeli ob njeni uvedbi prihodnje leto za 44,7 milijona evrov izpada prihodkov oziroma celo 65 milijonov evrov, če so s predlogom vlade, kor so dejali, mišljeni tudi prejemki, ki so izplačani poleg redne mesečne plače.
Uvedbi socialne kapice nasprotujejo tudi v sindikatih. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič opozarja,da ta ukrep, ki po njeni besedah nima zveze z debirokratizacijo, močno posega v pokojninski sistem. »Izrazil se bo v daljši delovni dobi, višjemu odmernemu odstotku in nižjih pokojninah,« je prepričana Jerkičeva.
Da določila o socialni kapici nimajo kaj iskati v zakonu o debirokratizaciji, menijo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije. »Socialna kapica pomeni rušenje solidarnosti pri zagotavljanju sredstev v socialne blagajne,« pravijo in opozarjajo, da zniževanje prihodkov v pokojninsko blagajno zmanjšuje njeno finančno vzdržnost ter povzroča med upokojenkami in upokojenci negotovost in strah glede zagotavljanja pokojnin. Zniževanje prihodkov v zdravstveno blagajno pa lahko po njihovi oceni povzroči še večjo nedostopnost do zdravstvenih storitev in podaljševanje čakalnih vrst.
Delodajalci bi kapico znižali na 4500 evrov
Medtem ko v javnih blagajnah in sindikatih socialni kapici nasprotujejo, pa se zanjo že več let zavzemajo delodajalci. Gospodarske organizacije, združene v pobudi Gospodarskega kroga, so pred dnevi vlado pozvale k uvedbi bolj ambiciozne socialne kapice, ki bi veljala že pri plačah v višini nad 4500 evrov bruto. »Brez kakovostnih kadrov ne bo višje dodane vrednosti, brez višje dodane vrednosti pa so ukrepi, kot je višanje minimalne plače, nevzdržni,« so opozorili v Gospodarskem krogu, v katerem so združeni Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, SBC - Klub slovenskih podjetnikov in Amcham Slovenija,
Da je socialna kapica eden ključnih ukrepov, s katerimi bi zadržali in privabili bolje plačano delovno silo, je prepričan tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Na kateri višini plače bi jo postavili, pa bi, kot je dejal, določili v postopku sprejemanja zakona v DZ.
