Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan (IJS) je na današnji tiskovni konferenci povedal, da smo z 11-dnevnim zaprtjem države uspeli zaustaviti širjenje okužb. Reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži en okuženi, se je s približno 1,2 zmanjšalo na okoli ena. A Cizelj opozarja, da epidemije covida-19 še ni konec, zato še vedno svetuje previdnost. »Če ohranimo številke na enaki ravni, bosta precepljenost in prekuženost do poletja uspela epidemijo ustaviti,« je ocenil.

Zmanjšanje reprodukcijskega števila pripisuje predvsem manj stikom oziroma boljšemu samozaščitnemu obnašanju v obdobju, ko so veljali strožji ukrepi. Brez njih bi bila situacija v bolnišnicah v maju lahko podobna tisti v drugem valu epidemije, ko je bilo v bolnišnicah tudi več kot 1300 covidnih bolnikov, na intenzivni negi pa več kot 210 pacientov.

Vsako minuto in pol se okuži ena oseba

Cizelj je povedal, da se je bolj nalezljiva angleška različica razširila že na 90 odstotkov okužb in da je v primerjavi z drugim valom med covidnimi bolniki več takšnih, ki potrebujejo intenzivno terapijo. »A zaenkrat kaže, da smo bili uspešni in da smo uspeli preprečiti preobremenitev bolnišnic. Kot je poudaril, pa epidemije še ni konec in je s PCR testi še vedno potrjenih približno 1000 okužb z novim koronavirusom dnevno, kar pomeni, da se vsako minuto in pol okuži ena oseba. Tudi te številke pa po njegovi oceni niso realne, in se verjetno dnevno okuži med 3000 in 4000 ljudi. Kot je ponazoril, jih sicer od približno 1000 okuženih okoli 60 konča v bolnišnici, približno 15 na intenzivnem oddelku, okoli deset pa jih žal umre.

S cepljenjem in previdnostjo bomo po Cizljevih besedah verjetno še nekaj časa vztrajali pri okoli 650 do 700 bolnikih v bolnišnicah, proti poletju pa bi se te številke usmerile navzdol. Kljub temu naj bi bilo konec junija v bolnišnicah še vedno več kot sto bolnikov.

V torek potrdili 1233 okužb z novim koronavirusom

V primerjavi s ponedeljkom je bilo v torek potrjenih 184 okužb več. Tudi delež pozitivnih testov je bil nekoliko višji kot dan prej, ko je znašal 22,9 odstotka. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb, ki je bilo dan prej 1014, pa se je povzpelo na 1021. V skladu z načrtom sproščanja ukrepov tako država ostaja v rdeči fazi, saj pogoj za prehod v oranžno fazo - povprečno manj kot 1000 okužb na dan v enem tednu - ni izpolnjen.

Nekoliko se je povečalo tudi število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. V torek jih je bilo v bolnišnicah 622, pet več kot v ponedeljek, na intenzivnem zdravljenju pa 154 ali osem več. V torek so sicer opravili tudi 23.413 hitrih testov.

Po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuške Čakš Jager 14-dnevna kumulativna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev kaže rahel upad. Se je pa v zadnjih 14 dneh dvignil delež okuženih v starostni skupini od 15 do 24 let, še vedno je veliko število okuženih tudi v delovni populaciji od 30 do 54 let. Po drugi strani se zelo zmanjšuje število primerov med starejšimi od 75 let. V domovih starejših izbruhov okužb praktično ni več, v zadnjih dveh tednih je le en dom beležil več kot dva primera okužb.

Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe z okoli 40-odstotnim deležem ostaja družina, sledi pa delovno mesto, kjer po njenem mnenju še nismo dovolj izkoristili vseh možnosti, da zmanjšamo prenos okužb. Zato na NIJZ še naprej priporočajo, da se čim več, kjer je to le mogoče, dela od doma.

Z enim odmerkom cepljenih 16 odstotkov oseb

Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ, je povedala, da so v aprilu doslej prejeli nekaj manj kot 150 tisoč odmerkov cepiv, obljubljenih pa jih je še 200 tisoč. Vsega skupaj smo jih sicer doslej dobili 565.875.

Do včeraj je en odmerek prejelo 16 odstotkov oseb, dva pa nekaj manj kot šest odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 14 odstotkov moških in 19 odstotkov žensk. Med osebami, starejšimi od 70 let, je cepljenih nekaj več 50 odstotkov oseb, takšen delež pa bi lahko po njeni oceni konec tega tedna ali v začetku naslednjega dosegli tudi med osebami v starosti od 60 do 69 let, saj so v zadnjih dveh tednih cepili skoraj izključno to starostno skupino. Grgič Vitekova je ob tem povedala, da je v starostni skupini od 80 do 84 let cepljenih okoli 60 odstotkov ljudi, a si želijo, da bi bila precepljenost višja, podoben ali višji delež pa želijo doseči tudi pri ostalih starostnih skupinah.

S Pfizerjem 12 zapletov s strdki, po AstraZeneci 10

Na NIJZ so sicer pri cepljenjih s cepivom Pfizer pri 312 tisoč odmerkih zaznali 2368 neželenih učinkov. Pri Moderni je bilo ob nekaj več kot 41 tisoč cepljenjih 56 neželenih učinkov, kar pomeni med 0,1 in 02 odstotka, pri AstraZeneci pa jih je bilo ob dobrih sto tisoč odmerkih 1592 ali okoli 1,5 odstotka. Kot je dejala Grgič Vitekova, so najpogostejše splošne težave in spremembe na mestu cepljenja.

Resnih neželenih učinkov, ki pomenijo tveganje za življenje, hospitalizacijo ali trajno okvaro, je bilo do 11. aprila pri Pfizerjevem cepivu 32 (1,3 odstotka vseh prijav), pr AstraZeneci 16 in zgolj eden pri Moderni, a je bilo tam cepljenj manj. Pri cepljenju s Pfizerjem so zaznali 12 zapletov s krvnimi strdki, umrli so štirje bolniki, pri čemer je bila večina starejših od 80 let s pridruženimi boleznimi. Sicer pa je šlo enkrat za pljučno embolijo, dve globoki venski trombozi in pljučno embolijo ter en primer globoke venske tromboze. Poleg tega so zabeležili štiri primere možganske kapi in štiri infarkte.

Pri AstraZeneci so zabeležili deset takšnih dogodkov, od tega pri petih osebah, starih od 60 do 70 let, in petih v starosti od 40 do 59, a se noben ni končal s smrtjo. Dvakrat je šlo za vensko trombozo in pljučno embolijo, sedemkrat za vensko trombozo in enkrat za trombozo možganske arterije ob znižani ravni trombocitov. Po besedah Grgič Vitekova vse navedene primere preučuje ministrstvo za zdravje, pri tistih, ki so že preiskani pa »verjetno« ali »zelo verjetno« ni bilo povezave s cepljenjem.

Grgič Vitekova je ob tem pojasnila, da bo se bo splošno cepljenje po vrstnem redu prijav začelo, ko bo opravljeno cepljenje najbolj ogroženih starostnih skupin in oseb, zaposlenih v kritični infrastrukturi. Glede cepljenja z Astra Zeneco, ki je po novem tudi v Nemčiji omejeno na starejše od 60 let, medtem ko so se pri nas odločili, da se lahko z njim cepijo vsi, pa je dejala, da je cepivo po oceni Evropske agencije za zdravila (Ema) varno in zelo učinkovito, ob tem pa posebnih omejitev po starosti ali spolu agencija ni priporočila. Grgič Vitkova je tudi potrdila, da je danes v državo prišla prva pošiljka cepiv Johnson & Johnson, ki jo bodo shranili v karantenskem skladišču. Pričakuje, da bo usmeritve glede tega cepiva dala Ema.