»Slovenski copati za natakniti se nama zdijo kar malo nevarni, še posebno ko greš po stopnicah. Zato imava doma raje obute crocse ali copate, ki so zadaj zaprti,« pravi Gill Wraight iz Velike Britanije, ki z možem Dennisom že skoraj petnajst let živi v Beli krajini. Kot pravi, je navada preobuvanja v copate ali natikače zelo običajna tudi v Veliki Britaniji. »Vendar menim, da gre bolj za vprašanje udobja kot pa higiene, čeprav seveda preobuvanje zelo pripomore k čistejšim tlom,« se nasmehne Gill. Od obiskovalcev pa, tako kot večina Angležev, ne zahtevata, da se sezujejo.

Tudi na Švedskem ljudje doma ne hodijo v čevljih, pravi Kranjčanka Lea Sajovic, ki jo je življenjska pot na sever zanesla pred dobrimi tremi leti. »Nisem pa še doživela, da bi mi kdo ponudil copate. Tako kot večina Švedov tudi oba s partnerjem doma večinoma hodiva bosa oziroma v nogavicah. Zlasti na podeželju pa ljudje nosijo copate, vendar prav tako nimajo copatov za goste.« Toda, kot dodaja, se Švedi disciplinirano sami od sebe sezujejo, ko pridejo na obisk, prav tako delavci, ki pridejo na dom. Se pa na Švedskem običajno doma v copate preobuvajo priseljenci.

Sezuvanje čevljev pri Slovencih samoumevno

Raziskava, ki jo je pred osmimi leti izvedel profesor na fakulteti za družbene vede, kulturolog Peter Stanković v sodelovanju s sodelavci in študenti, je pokazala, da je preobuvanje v copate v Sloveniji močno razširjena oziroma kar samoumevna navada. Kar 97 odstotkov intervjuvancev se doma preobuje v copate, 85 odstotkov pa sezuvanje čevljev pričakuje tudi od gostov. »Gre za zelo razširjeno slovensko kulturno posebnost,« je zapisal Stanković v članku Pravila preobuvanja v copate in vprašanje slovenske oblačilne kulture, objavljenem v knjigi več avtorjev z naslovom Moda in kultura oblačenja.

Raziskava je tudi pokazala, da je v Sloveniji razlog za preobuvanje v copate higienskega oziroma praktičnega značaja, da torej fizične umazanije ne nosimo v dom, v primerjavi z denimo arabskim svetom, kjer se pred vhodom v dom sezujejo pod predpostavko, da je zunanji svet umazan (nasploh, ne le fizično). »V arabskem svetu se ne preobuvajo v copate, ampak vstopijo v stanovanje bosi oziroma v nogavicah, kar je lahko vsaj načelno enak vir onesnaženja (umazane noge, preznojene nogavice in tako dalje),« pravi Stanković.

Za nekatere sezuvanje del intime

Kako pa je s preobuvanjem na obisku? Gostitelji običajno svojega pričakovanja, da se bodo gostje sezuli, ne izrečejo na glas, kar tudi ni potrebno glede na ukoreninjenost navade sezuvanja pri nas. Toda, kot ob tem poudarja Stanković, ljudje se, ko gredo na obisk, večinoma potrudijo in lepše oblečejo, s preobuvanjem v copate pa njihov trud izgubi smisel. »Obleka brez čevljev nima enakega estetskega učinka, če pa povrhu z nog bingljajo še copatki, je celo blizu temu, da bo delovala smešno,« meni.

Izjema pri sezuvanju na obiskih so običajno starejši, ki se težko sklonijo, da bi se sezuli, in obrtniki, od katerih sezuvanja prav tako ne pričakujemo. Spet nekateri se, zlasti poleti, ko so brez nogavic, ne želijo sezuti iz zdravstvenih razlogov (glivice in podobno), za druge je kazanje bosih nog že del intime.

Kdaj je nastala navada preobuvanja v copate na Slovenskem, ni znano. Po mnenju nekaterih naj bi jo začeli ljudje s podeželja, ko so se zlasti po drugi svetovni vojni množično preseljevali v mesta, čeprav se prej na podeželju niso preobuvali. Po Evropi je po nekaterih podatkih navada sezuvanja čevljev precej razširjena, ni pa povsem jasno, ali si ljudje potem nadenejo copate ali ostanejo kar v nogavicah. Spet drugi podatki pravijo, da v Franciji, Nemčiji in Italiji sezuvanje čevljev ni ravno tradicija. Je pa zanimivo, da naj bi v Nemčiji in Avstriji po nekaterih podatkih vse bolj naraščal trend nesezuvanja.