V novici je navedeno, da je »Evropsko sodišče za človekove pravice medtem odločilo, da slovensko ustavno sodišče posamezne zadeve lahko zavrže brez podrobnejše obrazložitve«. Takšna odločitev ESČP je pričakovana. Tudi to sodišče zavrže ali zavrne vloge (pritožbe) brez podrobnejše obrazložitve. Zato nacionalnim ustavnim sodiščem ne bo naložilo tistega, česar sámo ne počne. Vseeno pa se ustavno sodišče lahko odloči, da bodo v prihodnje zavrženja in zavrnitve vendarle imeli tudi podrobnejše obrazložitve. Daljše ali krajše. To spremembo že dolgo časa zagovarjamo in predlagamo številni pravniki. Nedavno se je zanjo ponovno javno zavzel dr. Jurij Toplak, ki sem mu javno pritrdil. Objavil sem tudi memorandum s to temo. Vprašanje je obravnavalo Društvo za ustavno pravo Slovenije (DUPS).
Odsotnost podrobnejše obrazložitve ni zelo problematična sama po sebi. Problem je, kadar so zavržene ali zavrnjene vloge očitno upravičene in utemeljene. Seveda pa gre pri tem za subjektivno presojo: mojo in našo, ko trdim in trdimo, da so očitno upravičene in utemeljene in sodniško, ko sodnica/sodnik, poročevalka/poročevalec ali senat sodišča odloči, da niso. Gre za vprašanje »vesti« in »etike«, »integritete«: naše, ko zatrjujemo očitno upravičenost in utemeljenost vlog, in sodniške, ko se zatrjuje nasprotno. In tako bo ostalo. Samoumevno pa je, da se ne sme zgoditi nobeno zavrženje in nobena zavrnitev, ob kateri sodnik ali sodnica ne bi prebrala vloge, tudi nobeno zavrženje in nobena zavrnitev od osebe na ustavnem sodišču, ki nima sodniške funkcije.
Novica navaja, da naj bi vlada »preučila, ali so potrebne zakonske spremembe, da bi ustavno sodišče o vladnih in zakonskih ukrepih, ki se nanašajo na omejitve v zvezi z epidemijo covida-19, odločalo absolutno prednostno«. Za to niso potrebne zakonske spremembe in to ni nekaj, kar bi se zapisovalo v zakon. Vloge za presojo ustavnosti predpisov in ukrepov iz naslova »epidemije« se na ustavnem sodišču že obravnavajo absolutno prednostno. Seveda pa je problem časovno trajanje postopkov, ki so »absolutno prednostni«. A to je v domeni ustavnega sodišča. Na sodišče sem že naslovil več strokovnih kritik o predolgem trajanju teh postopkov. Vseeno pa to ni problem, ki bi ga reševali tako, da bi z novimi ali obsežnejšimi členi posegali v zakon o ustavnem sodišču.
Novica sporoča, da naj bi se vlado pozvalo k »preučitvi morebitne zakonske spremembe na področju izločitve ustavnih sodnikov«. Tudi to ni vprašanje, zaradi katerega bi se posegalo v zakon – z novimi ali obsežnejšimi členi na to temo.
Predvsem pa dnevna strankarska politika in vlada ne smeta »obračunavati« z ustavnim sodiščem in si ne smeta prizadevati za posege v zakonodajo zato, ker jima odločitve sodišča in posamezni sodniki ali sodnice niso všeč, in takrat, ko jima odločitve sodišča in posamezni sodniki ali sodnice niso všeč.
Ni mi znan noben razlog, zaradi katerega bi moral kdor koli od sodnikov in sodnic ustavnega sodišča odstopiti. Vprašanje izločitve posameznega sodnika ali sodnice pri obravnavanju in odločanju v posamezni zadevi je stvar sodnic in sodnikov ustavnega sodišča. Pobudniki in pritožniki lahko to predlagamo, sodišče pa o tem odloči. Nad sodiščem je kritična in misleča javnost, ki si s (samo!) pomočjo objektivnega, nepristranskega in resnicoljubnega novinarskega/medijskega poročanja in s pomočjo strokovnih komentarjev in analiz lahko ustvari sliko tudi o tem. Nad sodiščem je še ESČP.
Dnevnopolitično »obračunavanje« s posameznimi sodnicami ali sodniki je nedostojno početje.
Vseeno pa se ne gre sprenevedati, niti ne gre molčati o pomembnih vprašanjih in problemih dela sodišč in sodniškega dela. To velja tudi za ESČP. Javnost, novinarke in novinarji ter drugi »javni psi čuvaji« imajo pravico in dolžnost postavljati in preiskovati vprašanja glede morebitne pristranskosti ali neobjektivnosti sodišča in posameznih sodnic in sodnikov. Na temo problema »sledenju denarja« (angl. »follow the money«), ali pa »klientelizma«, ali pa »neokorporativizma« je bilo že veliko napisanega – tudi ko gre za ESČP. Tudi nekdanji sodniki in sodnice tega sodišča imajo o tem povedati marsikaj zanimivega. In včasih se nam lahko tudi odločitev ESČP zdi šokantna. Na primer v primeru Vavrička in drugi proti Češki.
Dr. Andraž Teršek
