Med spomladanska prijetna opravila spada urejanje vrta, da se oskrbimo z ekološko hrano, ki ima v povprečju za približno 60 odstotkov več biotskih aktivnih snovi od industrijsko pridelane. Izkoristiti velja vsak košček zemlje, če pa tega nimamo, je pomlad pravi čas, da si določene rastline, začimbe in sadeže posadimo na balkonih in terasah. Med drugim rožmarin, ki je zdravilen za želodec, pri vetrovih, astmi, revmi… Pa žajbelj – njegovi zdravilni listi so že v antiki veljali za simbol večnega življenja… Materini dušici ponekod še danes pravijo Marijina rastlina, saj je med drugim uporabna v zdravilstvu za ženske bolezni. Na balkonu lahko pridelamo še paradižnik, zlasti češnjevec, papriko, čili, rukolo, jagode, ameriške borovnice… Vse bo imelo bistveno boljši okus in aromo od kupljenih rastlin in sadja, najbolj pomembno pa je, da boste uživali svoje resnično ekološke pridelke.

Ustvarja z lastnimi rokami

Marjana Grčman, urednica in novinarka: »Pomlad preživljam delovno na terenu z ustvarjanjem televizijske turistične oddaje Na lepše. Pandemija je turizem pahnila v največjo krizo doslej in če kdaj, potem zdaj tako turistični kraji kot posamezni ponudniki potrebujejo promocijo. Čaka jih namreč negotova sezona, navade nas gostov se spreminjajo in v ospredje prihajajo odmaknjeni turistični kraji in drugačni produkti. Ker verjamem, da turizem svet spreminja na bolje, bom pomlad preživela tudi med belokranjskimi rokodelci, raziskovala bom pohodništvo vzdolž Rapalske meje in prek oddaje dajala spodbudo gostincem ter mestnemu turizmu, ki je bil prizadet najgloblje. Vmes pa v pomladnih dneh nabiram zeli za spomladanske čaje, urejam vrt in gradim leseno gugalnico, ki jo bom postavila na vrt. Rada bi se namreč naučila več ustvarjati z lastnimi rokami!«

Poklonil se bom materi Zemlji

Aleksander Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec: »Moja prva znanilka pomladi je redka roža velikonočnica, katere bogato rastišče se nahaja v Krajinskem parku Boč. Tako se vsako leto na pomlad odpravim na Boč, da si jo ogledam, jo občudujem in naredim nekaj fotografij za spomin. Velikonočnica ima zame zelo močno simboliko naše dežele – ob planiki, lipi in hrastu –, pa tudi samo ime velikonočnica me spomni na tradicionalne velikonočne praznike in blagoslov velikonočnih jedi. Med njimi je mlinčeva potica, ki izvira iz naših koncev, Rogaške Slatine, kraljica vseh potic, ki smo jo v normalnih časih zaužili ob Ljudskem razpelu na Boču, ki sem ga dal postaviti pred natanko 20 leti na cerkvico svetega Miklavža. Kmalu, 22. aprila, pa se bom poklonil naši planetarni materi Zemlji, saj se premalo zavedamo, kaj vse nam daje, in premalo skrbimo za ohranitev neokrnjene narave. Pomladne dni radoživo doživljam v naravi in seveda si spotoma kaj zdravega naberem.« Foto: Dejan Ulaga