V razvitem svetu ima približno četrtina odraslih in tretjina otrok alergijo na cvetni prah, mnogi med njimi se tega niti ne zavedajo. Tovrstna alergija ali seneni nahod pa sila neprijetno vpliva na kakovost življenja, saj povzroča utrujenost, moti spanec, zmanjša delovno storilnost, in nenazadnje na doživljanje prostega časa.
Maske ščitijo pred cvetnim prahom
Simptomi alergije na cvetni prah se lahko odražajo kot glavobol, razdražljivost, slabša pozornost, srbenje nosu s kihanjem, vodni izcedek iz nosu ali celo zamašen nos, srbenje in solzenje oči, suh in dražeč kašelj, srbenje ušes, lahko pa tudi kot hripavost. Vendar samo kihanje ni nujno povezano z alergijo, saj je zaščitni refleks telesa. Če smo preobčutljivi za cvetni prah, bodimo čim manj na prostem, omejiti je treba športne aktivnosti v naravi. Priporočljivo je, da se vsak dan tuširamo in umijemo lase. Oblek, ki jih alergiki nosijo čez dan, naj ne odlagajo v spalnici, ker pelod ostaja tudi na oblačilih. Priporočljivo je sesanje bivalnih prostorov vsak dan, čiščenje tal ter pohištva z vlažno krpo. Dobro je, da se v klimatsko napravo v avtomobilu vgradi ustrezen filter za cvetni prah, na prostem pa je priporočljivo nositi sončna očala. Pomembno je tudi uživanje dovolj vitaminov (B, C, E) in mineralov (kalcij, magnezij, selen) ter maščobnih kislin omega 3.
Ponekod že ugotavljajo, da je letos alergij na cvetni prah, ki se začno običajno februarja, manj, ker ljudje nosijo maske tudi v naravi, kar je pokazala študija, ki so jo opravili nemški alergologi. Cvetni prah namreč spremeni imunsko odpornost, zato so ljudje bolj dovzetni za viruse, predvsem prehladne. Pozitivni vplivi nošenja maske v zunanjem okolju pa se ne nanašajo le na alergike, ampak na vse ljudi, je še pokazala študija. Lahko pa alergijo na cvetni prah ali alergijski rinitis zamenjamo za prehlad, zato je treba biti pozoren na določene razlike, med drugim tudi, da prehlad traja od sedem do deset dni, alergija na cvetni prah pa nekaj tednov ali celo mesecev. Tudi pri nosnem izcedku je razlika, saj je pri prehladu sluzast, obarvan in gost, pri alergiji pa voden, bister in obilen. Dobra plat je, da se alergije ne moremo nalesti drug od drugega – v nasprotju s prehladom.
Ne »zdravimo« se sami
Alergijo v aprilu in maju najpogosteje povzroča cvetenje breze in hrasta, maja divjega kostanja in še nekaterih dreves ter do sredine junija ali celo dalj različnih trav, med njimi travniškega mačjega repa, pasje trave in travniške lastovke. Nekateri ljudje imajo alergijo na prah celo še v oktobru, denimo zaradi pelinolistne ambrozije. Pomembno je zdravljenje alergij, saj v nasprotnem primeru lahko prerastejo v astmo. Zdravila, ki obstajajo v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči, je mogoče dobiti v lekarni sicer tudi brez recepta, vendar jih ni priporočljivo uporabljati več kot en teden, zato se ne zdravimo sami. V vsakem primeru je najbolje obiskati zdravnika, ki predpiše ustrezna zdravila.