Napetost med Ukrajino in Rusijo se povečuje. Premiki vojakov in vse ostrejša retorika na obeh straneh ne kažejo popuščanja. Rusija je v minulih tednih ob Ukrajini in na priključenem Krimskem polotoku namestila skupno 80.000 vojakov, tankov in oklepnikov. Dve ameriški bojni ladji pa sta na poti v Črno morje, kamor naj bi prispeli ta teden. Jutri bo potekalo izredno videokonferenčno zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov zveze Nato. Dogovorili naj bi se o odzivu na dogajanje na dvorišču Ukrajine. Danes sta si Rusija in Nato izmenjala svarila, hkrati pa so ruski in ukrajinski ministri zatrjevali, da si ne želijo vojne.
Še več vojakov v Nemčiji
Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg je v imenu 30 držav članic Nata sporočil, kaj pričakujejo od Moskve: »Rusija mora končati kopičenje vojske v Ukrajini in okoli nje. Ustaviti mora izzivanje in nemudoma poskrbeti za zmanjšanje napetih razmer.« Kopičenje ruske vojske je označil za »neupravičeno, nepojasnjeno in globoko skrb vzbujajoče«. Govoril je ob boku ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe, ki je na zavezništvo prispel zaradi izrednega zasedanja partnerskega sveta med Ukrajino in Natom, ki ga je sklical Kijev zaradi ocene o izredni grožnji varnosti države. Oba sta poudarjala, da tokrat zavezništvo ne bo presenečeno, kot je bilo leta 2014, ko je Rusija zasedla Krimski polotok. Ko bodo zaveznice jutri usklajevale nadaljnje korake na zasedanju obrambnih in zunanjih ministrov, bosta tudi v Bruslju osebno prisotna ameriška zunanji in obrambni minister Antony Blinken in Lloyd Austin.
Slednji je danes uradnemu Berlinu sporočil, da bodo ZDA v Nemčiji namestile še 500 svojih vojakov in tako okrepile zavezanost Natu. Bidnova vlada se je namreč odrekla pod Trumpom načrtovani premestitvi 12.000 vojakov iz Nemčije v druge dele Evrope oziroma nazaj domov.
Rusija: Ameriške ladje so izzivanje
Šef ukrajinske diplomacije Kuleba je ob srečanju s Stoltenbergom in pozneje še z Blinknom dejal, da je treba Rusijo odvrniti od nadaljnjega povečevanja napetosti ter pokazati, da bi bila cena za novo vojaško avanturo previsoka. Zaželel si je pomoč v obliki novih sankcij proti Rusiji ali v nadaljnji pomoči za krepitev ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Kako se bo jutri odzvalo zavezništvo, danes še ni bilo znano.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da namerava Nato po njihovih podatkih na bojne vaje ob Rusijo poslati 40.000 vojakov. Na to grožnjo se nameravamo odzvati, je pristavil. Na Natu so takšne načrte zavezništva zanikali.
Ob tem v Moskvi pravijo, da ne nameravajo začeti vojaškega posega na ukrajinskem ozemlju, da pa imajo pravico na svojem ozemlju premeščati vojaške enote. Združenim državam pa so svetovali, naj se njihove bojne ladje izognejo približevanju Krimu in ruski obali, pri čemer vplutje ameriških ladij v Črno morje razumejo kot provokacijo. »ZDA in druge članice Nata namerno spreminjajo Ukrajino v sod smodnika,« je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rijabkov in pozval k uresničitvi mirovnega dogovora iz Minska.
