»V sklopu kampanje je bila ustvarjena spletna platforma (zamenjajolje.si), ki izobražuje gospodinjstva o okoljskih in ekonomskih prednostih menjave starih ogrevalnih sistemov. Poleg denarnega prihranka zamenjava neučinkovite naprave pripomore k izboljšani kakovosti zraka, povečanemu udobju uporabnikov, zanesljivosti obratovanja in oskrbe z energijo. Gospodinjstva se lahko preko spletne platforme podučijo o vseh sistemih, ki so mu na voljo pri zamenjavi, ter prednostih in slabosti posamezne tehnologije,« pove dr. Gašper Stegnar iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. V pomoč pri izboru med različnimi ponudbami je seznam kazalnikov, ki omogoča primerjavo med različnimi ponudniki, na voljo pa je tudi bon ugodnosti, ki ga je mogoče unovčiti ob menjavi starega ogrevalnega sistema na kurilno olje s Kronotermovo najsodobnejšo toplotno črpalko adapt.

S toplotnimi črpalkami bistveno cenejše ogrevanje in hlajenje

»Z vstopom tehnologije toplotnih črpalk na področje ogrevanja in hlajenja se gospodinjstva ogrevajo bistveno ceneje, saj so stroški ogrevanja od 50 do 80 odstotkov nižji v primerjavi s konvencionalnimi načini ogrevanja, kar pomeni prihranek od 15.000 do 25.000 evrov v obdobju 15 let pri povprečni hiši,« pojasni direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek. »Pomemben pa je tudi prispevek k čistejšemu okolju, s toplotnimi črpalkami so namreč okolju obremenjujoče emisije za 60 do 80 odstotkov nižje od običajnih načinov ogrevanja, v kombinaciji z zeleno električno energijo ali lastno fotovoltaično elektrarno pa jih praktično ni. Investicijsko so toplotne črpalke povsem primerljive s konvencialnimi načini ogrevanja, poleg tega pa zahtevajo bistveno manj vgradnega prostora - nekatere izvedbe le 0,6 kvadratnega metra in se lahko vgradijo celo v omaro na hodnik.«

V pomoč tudi subvencije Eko sklada

»Novi sistemi t.i. zelene tehnologije za ogrevanje in hlajenje imajo absolutne prednosti tako za okolje, kot za uporabnika. Učinkovito zmanjšujejo onesnaženost zraka in emisije ter ustvarjajo prihranke za uporabnika. »Zelo učinkovito bi bilo, da bi bile vse zelene tehnologije obvezne, vendar so za povprečnega kupca stroški zamenjav vseh tehnologij z novimi še vedno visoki,« ugotavlja Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER - partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. »Zato pri prehodu na nove zelene tehnologije pomagajo različni finančni ukrepi, kot so na primer subvencije Eko sklada.« Ta je v letu 2020 odobril 52 milijonov evrov subvencij za občane. »Z nepovratnimi spodbudami oziroma spodbujenimi investicijami v preteklem letu bo vsako leto porabljenih 189 gigavatnih ur energije in 177.035 ton ogljikovega dioksida manj, kot bi bilo sicer,« navaja Katarina Kafadar, svetnica Eko sklada in vodja svetovalne mreže ENSVET.