Hospitaliziranih je 617 covidnih bolnikov, 146 jih potrebuje intenzivno nego, umrli so še štirje covidni bolniki. Število covidnih bolnikov v bolnišnicah se je zmanjšalo, hospitaliziranih je 19 bolnikov manj kot dan prej. Intenzivno terapijo pa potrebujejo štirje bolniki več kot dan prej.
14- in 7-dnevna pojavnost števila okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev ostajata visoki, je na vladni novinarski konferenci povedal direktor urada za komuniciranje (Ukom) UrošUrbanija. Na ravni države 14-dnevna pojavnost znaša 653, najvišja pa je v savinjski regiji, kjer znaša 840, in v primorsko-notranjski regiji, kjer znaša 767. Najnižja 14-dnevna pojavnost pa je še naprej v pomurski in posavski regiji, kjer znašata 496 in 470. 7-dnevna pojavnost na nivoju države znaša 338, Najvišja je v primorsko-notranjski (492) in savinjski (458) regiji, najnižja pa v goriški (274) in obalno-kraški (221) regiji.
Po podatkih covid sledilnika je s koronavirusom trenutno v državi okuženih 13.786 oseb, z enim odmerkom cepiva se je cepilo 334.706 ljudi, z dvema pa 122.185.
Rezultati samotestiranja znani po 15 minutah
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je povedal, da se samotestiranje dijakov s hitrimi testi začenja v petek, nato pa bodo testiranja ponavljali vsak ponedeljek, pred začetkom pouka. V petek bodo sicer testirali tisto polovico dijakov, ki so glede na model C izobraževanja ta teden v šoli, v ponedeljek pa ostalo polovico. Učenci zadnje triade osnovnih šol se bodo začeli samotestirati po prvomajskih praznikih. V maju pa bodo samotestiranje skušali zagotoviti tudi za študente.
Samotestiranje se bo po odločitvi stroke izvajalo v šolah pred začetkom pouka, s čimer bodo po Vindišarjevih besedah omogočili večjo verodostojnost rezultatov. Rezultati bodo znani po približno 15 minutah. Testi so zagotovilih državnega sekretarja preprosti za uporabo. Dijak si testirno paličico sam vstavi v nos, približno dva do 2,5 centimetra globoko. Na ministrstvu za zdravje so že pripravili posnetek in plakat z navodili za uporabo testa, gradivo pa bodo posredovali šolam.
Če bo test pozitiven, bodo dijaka oziroma učenca osamili, stopili v stik z njegovimi starši, ki se bodo nato obrnili na izbranega zdravnika, ta pa bo uredil testiranje s PCR testom. Če bo PCR test dijaka negativen, se bo k vrnil k pouku, če bo tudi ta pozitiven, pa bo ostal doma. Ostali učenci z negativnim testom bodo ostali pri pouku, če pred tem niso bili 48 ur v tveganem stiku.
Vindišar je poudaril, da bo samotestiranje prostovoljno in brezplačno, osnovnošolci in mladoletni dijaki pa bodo za izvedbo testiranja potrebovali dovoljenje staršev. Za tiste šolarje in dijake, ki se ne bodo želeli samotestirati, po njegovih besedah obstaja možnost, da bi se šolali na daljavo.
Državni sekretar je ob tem povedal, da samotestiranje, ki poteka enkrat tedensko, zmanjša število okužb za kar 50 odstotkov, in dodal, da se interes za samotestiranje, ki je po zadnjih podatkih znašal zgolj 20 odstotkov, povečuje. Ob tem je pojasnil, da bo kljub samotestiranju treba v šolah še naprej upoštevati vse preventivne ukrepe. Pouk bo tako tudi vnaprej potekal v mehurčkih.
Pokorn: Samotestiranje je korak v pravo smer
Strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike Marko Pokorn je ocenil, da je glede na duševne stiske otrok in mladostnikov, s katerimi se na kliniki vsakodnevno srečujejo, v tem trenutku ključno, da se otroci vrnejo v šole in izobraževanje poteka na klasičen način. »Samotestiranje je korak v pravo smer, ki bi ga morali narediti že prej,« je dejal.
Na pediatrični kliniki hitre antigenske teste uporabljajo od 19. novembra, do ponedeljka pa so z njimi testirali nekaj več kot 5200 otrok in njihovih spremljevalcev,. Pri 43 je bil hitri test pozitiven. V zadnji mesecih so vse pozitivne izvide preverili še s PCR testi in pozitivnih je bila nato približno polovica.
Po Pokornovih besedah so hitri testi v primerjavi s PCR sicer nekoliko manj občutljivi, a so bistveno bolj dostopni in dajo odgovor zelo hitro. »Čim večja količina virusa je v dihalih prisotna, tem večja je verjetnost, da bo hitri test pozitiven, kar na nek način tudi govori v prid temu, da ti testi dobro prepoznajo tiste osebe, ki so kužne in s tem nevarne za okolico,« je pojasnil.
Test, ki ga bodo uporabljal pri samotestiranju šolarji, so preverili tudi na pediatrični kliniki in je po Pokornovih navedbah varen, primeren, pravilno pa ga ob nadzoru odrasle osebe lahko izvede tudi šestleten otrok. V primerjavi s hitrimi antigenskimi testi, kjer gre za bris nosnožrelnega prostora, je tak test tudi bistveno manj neprijeten in primerljiv z vrtanjem po nosu, je še dodal Pokorn.
Precejšnja nagnjenost k teorijam zarot
Raziskave Panda kaže, da je pandemija novega koronavirsa pri 19,1 odstotka anketiranih oseb povzročila težave v duševnem zdravju, pri 11,3 odstotka pa znake depresivne motnje. Največ težav z duševnim zdravjem so tudi v 9. valu raziskave, ki je potekal od 26. do 29. marca, zaznali pri starostni skupini med 18. in 29. letom, pri kateri je bil delež oseb s težavami v duševnem zdravju in depresivno motnjo kar 46,4-odstoten, kar je za dobrih deset odstotnih točk več kot pri prejšnjih anketiranjih, je povedala Ada Hočevar Grom z NIJZ.
Medtem ko so 7. in 8. valu raziskave ugotovili, da je prišlo do upada upoštevanja večine ukrepov, se ta trend po njenih besedah v 9. valu ni nadaljeval. Ves čas raziskave je sicer najmanj upoštevan ukrep ostajanje doma.
Po rezultatih raziskave Panda je pandemija covida-19 ustvarila tudi infodemijo oziroma epidemijo informacij, vključno z lažnimi ali zavajajočimi informacijami, pri čemer so med anketiranci zaznali precejšnjo nagnjenost k teorijam zarot. »Nagnjenost k teorijam zarote je relativno velika. Največja je pri osebah, ki imajo znake depresivne motnje, pri osebah s srednješolsko izobrazbo ali manj ter pri osebah, ki se do sedaj še niso cepile,« je pojasnila Hočevar Gromova. Kot virom informacij skoraj polovica anketirancev zaupa vladi in vladnim ustanovam, dobra tretjina tradicionalnim medijem, najmanj pa družbenim omrežjem.
