Pa vendarle: kaj bi bilo narobe, če bi se naši olimpijski športniki cepili na prednostni listi, še posebej če primerjamo športne dosežke z dosežki naših politikov? Naj jih naštejem samo nekaj, ki mi pridejo na misel: eden od naših politikov je tako skrbel za samopromocijo, da je še med pogajanji evropskega sodišča sporočil, da ta potekajo odlično in da lahko pričakujemo ugoden razplet. No, bil je tako ugoden, da rešitev piranskega vozla lahko pričakujemo čez 100 let. Spet drugi se je ob ponujeni priložnosti, da bi v evropskem parlamentu predstavil slovenska stališča in njeno vizijo, tako prestrašil, da je odpovedal »nastop«. Zadnji primer pa je razprava o svobodi medijev, ko je naš premier povedal, kaj želi, ko pa mu odgovor predsedujoče komisiji ni bil všeč, se je enostavno izklopil. To je na žalost podoba naših politikov, kot jo vidijo od zunaj na hitro ljudje po Evropi, ki se ne ukvarjajo profesionalno s politiko.

Če to primerjamo z dosežki naših športnikov (nedavno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, kolesarja Roglič in Pogačar, Luka Dončić in še bi lahko naštevali), je popolnoma jasno, kdo za lepšo podobo Slovenije po svetu naredi več in kdo naj se sedaj prednostno cepi. Če kdo nima odgovora, predlagam, da agencije, ki merijo razpoloženje slovenskega ljudstva, postavijo tudi to vprašanje pri naslednji anketi. Pa da vidimo.

Branko Goneli, Trzin