Lani konec poletja in jeseni je bila Šolska ulica v središču Škofje Loke odprta pet sobot zapored in na dan brez avtomobila. Organizatorji projekta Odprta ulica so jo v soglasju s prebivalci in uporabniki ter v sodelovanju z občino zaprli za promet in jo namenili ljudem. Ti so se na njej lahko udeleževali različnih prireditev in dejavnosti ali pa se zgolj družili oziroma sprehodili po ulici ali se peljali s kolesom brez skrbi za morebitna neprijetna srečanja z avtomobili. »S tem projektom je želela občina preizkusiti različne ukrepe za ustvarjanje varnega in prijetnega uličnega prostora, ki bi v prihodnosti lahko postali stalne rešitve,« opisujeta Aidan Cerar in Nela Halilović z Inštituta za politike prostora (IPOP).
Največ uporabnikov je pešcev
Šolska ulica povezuje staro mestno jedro, ki je živahno predvsem popoldne in ob sobotah, z območjem stare vojašnice, kjer se vzpostavlja nov družbeni center in kjer deluje tudi nov vrtec. V ulici so osnovna šola, stanovanjsko naselje, pokopališče, knjižnica, več trgovin, kavarne, notar, frizerji, knjigarna… »Štetje prometa je pokazalo, da jo uporablja nekaj več kot 8000 ljudi na dan. Od tega je 58,5 odstotka pešcev, 7,1 odstotka kolesarjev in 33,5 odstotka avtomobilov. Kljub temu imajo avtomobili na ulici dvakrat več prostora kot drugi uporabniki,« opozarjata Cerar in Halilovićeva.
Škofjeloške izkušnje so na inštitutu ves čas spremljali, jih popisovali, analizirali, potem pa na njihovi podlagi pripravili priročnik, podkrepljen s številnimi primeri. Spodbudil naj bi še druge kraje, da se lotijo podobnih podvigov. »Projekt v Škofji Loki je torej referenčni primer za vse tovrstne projekte odprte ulice po Sloveniji. Priročnik bo služil za dobro izvedbo vseh teh projektov v prihodnje,« so navdušeni na Občini Škofja Loka. Po besedah škofjeloškega župana Tineta Radinje je Šolska ulica v projektu Odprta ulica postala to, kar obljublja ime. »Postala je prijeten, prijazen in živahen obšolski javni prostor, ki varno vodi v šolo in iz nje. Postala je privlačna, varna in živahna mestna os in zelena aleja.« Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje, prostor in občinsko redarstvo na škofjeloški občini, pa poudarja, da je sodelujoče projekt naučil predvsem sodelovanja, vključevanja in upoštevanja.
Najbolj so jo vzljubili šolarji in njihovi starši
»Nepričakovano je bila odprta ulica v Škofji Loki najbolj všeč staršem in otrokom, ki obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo. Izkazali so se za največje zaveznike odprte ulice. Všeč je bila tudi stanovalcem in drugim uporabnikom. Predstavnikom lokalnega gospodarstva je bila sicer manj všeč, vseeno pa so ankete pokazale, da je med njimi večji delež tistih, ki so ji naklonjeni,« ugotavljata Cerar in Halilovićeva. Poudarjata, da za uspešno izvedbo odprte ulice organizatorji ne potrebujejo magične formule. »Potrebujete zgolj vodnik po fazah dela, nekaj priporočil in nasvetov ter nekaj malega drzne zavzetosti za spremembe,« spodbujata.
Nad odprto Šolsko ulico so bili navdušeni tudi v bližnji OŠ Škofja Loka Mesto, pravi ravnateljica Doris Kužel, čeprav ugotavlja, da je za šolske dejavnosti ne potrebujejo, saj je šola dovolj prostorna. »Želimo pa si, da bi bilo na tej ulici čim manj prometa, ta pa bi bil umirjen, upočasnjen. Morda bi v prihodnje lahko razmislili o tem, da bi ulico za promet zaprli vsaj takrat, ko otroci množično hodijo v šolo in iz nje,« razmišlja. Kot pravi, učence ves čas spodbujajo k temu, da bi v šolo hodili peš, se pripeljali s kolesom ali skirojem. »Zato smo uredili tudi kolesarnico in prostor, kjer lahko učenci na varnem pustijo skiroje,« pravi ravnateljica, ki opaža, da se jih vse več k pouku pripelje tudi na rolki.