Banke in hranilnice so v okviru lani sprejetega protikriznega ukrepa, vezanega na moratorije, od aprila lani do marca letos moratorije odobrile 24.028 kreditojemalcem. Daleč največ vlog so komitenti oddali v mesecih po razglasitvi epidemij, spomladi in novembra lani.
Na Banki Slovenije opozarjajo, da soočanje s posledicami koronske krize, ki traja več kot eno leto, zahteva dolgoročno vzdržne rešitve. »Od bank tudi po koncu ukrepa obveznega moratorija pričakujemo skrbno poslovanje in presojo vseh alternativ pri razreševanju težav njihovih komitentov. V okvir tega spada tudi možnost tako imenovanega komercialnega moratorija, ki je običajen ukrep tudi v nekriznih razmerah, vendar brez drugačne regulatorne obravnave,« so povedali na Banki Slovenije
Kot so pojasnili, se zanj lahko kadarkoli dogovorita banka in stranka, ki začasno ni zmožna odplačati dela svojega kredita. Takšen dogovor kreditojemalcu omogoči možnost daljšega oziroma kasnejšega odplačila kredita, hkrati pa banki zagotovi, da dobi povrnjen kredit. Zaradi povišanih tveganj posameznih izpostavljenosti morajo banke komitente ustrezno prerazvrstiti in po potrebi oblikovati dodatne oslabitve oziroma rezervacije.
Ker pa takšna praksa ne naslavlja problematike dolgotrajnejše nezmožnosti odplačevanja kreditov, v Banki Slovenije zagovarjajo iskanje dolgoročno vzdržnih rešitev. Od bank pričakujejo, da aktivno pristopijo k morebitnim težavam svojih komitentov z njihovo individualno obravnavo in morebitnim prestrukturiranjem njihovih obveznosti.
Vlada išče rešitve v okviru dopolnitev PKP6
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Združenje bank Slovenije so sredi februarja na vlado naslovili pobudo za podaljšanje odloga plačila kreditnih obveznosti, vključno z lizingom, do konca letošnjega leta. S tem bi po njihovem ohranili dolgoročno zmožnost poslovanja podjetij in blažili stiske prebivalstva.
Vlada snuje rešitve v okviru dopolnitev šestega protikoronskega zakona (PKP6). Kot izhaja iz predloga zakona, bodo možnost dodatnega odloga plačila posojilnih obveznosti do konca letošnjega leta lahko izkoristili tisti, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo po 12. marcu lani določeno, da se ta zaradi epidemije novega koronavirusa začasno prepove, in ki še vedno niso sposobni v roku poravnati svojih bančnih obveznosti. Enako bo po predlogu veljalo tudi za tiste posojilojemalce, ki večji del prihodkov ustvarjajo z opravljanjem storitev oziroma prodajo blaga posojilojemalcem, ki ne morejo poslovati zaradi protikoronskih odlokov. Kreditojemalec naj bi vlogo na banko lahko naslovil najpozneje do konca junija.
Ministrstvo za finance predlaga, da se kreditojemalcem omogoči nov odlog do konca leta 2021, in sicer ne glede na to, ali so možnost že izkoristili in torej presegli trenutno veljavno skupno omejitev glede odloga v trajanju devetih mesecev. Čeprav so navedeni kreditojemalci po oceni ministrstva večinoma izkoristili možnost odloga, na podlagi katerega so banke zlasti marca in aprila lani odobrile odlog za 12 mesecev, pa zaradi dolgotrajnejše epidemije še vedno niso sposobni redno poravnavati svojih obveznosti iz kreditnih pogodb.
Finančno ministrstvo pričakuje sprememb smernic
Ker je Evropski bančni organ (Eba) decembra lani določil, da skupno trajanje odloga plačil obveznosti ne sme presegati obdobja devetih mesecev, za te rešitve trenutno še niso podane pravne podlage. Zato so na ministrstvu na Evropski bančni organ (EBA) 23. marca letos naslovili pobudo za spremembo smernic, ki bi omogočile prožnejšo regulatorno obravnavo odlogov kreditov. Na podlagi takšnih smernic bi banke lahko odobravale odloge kreditov, ne da bi pri tem prišlo do omenjenega vpliva na kapitalski položaj bank ter bonitetno razvrstitev kreditojemalcev. Glede na še vedno trajajočo epidemijo in dejstvo, da odlogi v tem trenutku pomenijo rešitev za reševanje začasnih likvidnostnih težav, pa na ministrstvu »utemeljeno pričakujejo«, da bo s strani EBA v razumnem času prišlo do sprememb teh bančnih predpisov.
Glede na to, zlasti pa na dejstvo, da po podatkih Banke Slovenije banke trenutno razpolagajo z visoko kapitalsko ustreznostjo, na finančnem ministrstvu pričakujejo tudi, da bodo banke kreditojemalce, ki jih je epidemija najbolj prizadela, obravnavale individualno. Menijo, da je primerno, da banke pri tem upoštevajo specifičnost položaja kreditojemalcev in najdejo dogovorno rešitev za odlog njihovih obveznosti iz kreditnih pogodb, ne glede na to, ali je bila možnost odloga že koriščena. Dogovorna rešitev je v interesu tako kreditojemalca, kot tudi banke, so še povedali na ministrstvu.
